Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.876-20.900)


  1.      naigráti se  -ám se dov. (á ȃ) zadovoljiti svojo potrebo, željo po igranju: na travniku so se otroci naskakali in naigrali / ekspr. ko se bo naigrala s teboj, te bo zapustila / noče več kartati, se je že naigral ♪
  2.      naívec  -vca m (ȋ) um. slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami: hrvaški, slovenski naivci; skulpture, slike naivcev / slikar naivec ♪
  3.      naíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki (rad) verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti: izkoriščati, varati naivne ljudi; naivna šestnajstletnica, študentka / fant je preveč naiven, da bi mislil na lastno korist / ekspr. ne bodi naiven. S takimi dokazi me ne boš prepričal / otroško naiven // nav. ekspr. ki izraža tako vero, zaupanje: vprašati z naivnim glasom / narediti nedolžen, naiven obraz / naivna odkritosrčnost, zaupljivost 2. nav. ekspr. ki temelji na površnem, premajhnem poznavanju (slabih, negativnih strani) življenja, resničnosti: ta nauk je naiven; naivna predstava, trditev / zgodbe o bogovih so se jim zdele naivne / naivna zvijača ◊ filoz. naivni realizem spoznavna teorija, po kateri ni bistvene razlike med realnostjo in zaznavami te realnosti; ped. naivni realist otrok v dobi med sedmim in devetim letom; um. naivni slikar, umetnik slikar, umetnik, navadno brez akademske izobrazbe, ki ne upošteva realnih, razumskih razmerij med likovnimi sestavinami; naivna umetnost umetnost, ki navadno ne temelji na akademski izobrazbi in ne upošteva realnih razumskih razmerij med likovnimi sestavinami naívno prisl.: naivno govoriti, verjeti; naivno odkrit človek ♪
  4.      naívnež  -a m (ȋ) ekspr. naiven človek: to more verjeti samo kak naivnež; biti velik naivnež / bili so naivneži, zato so jih kmalu odkrili ♪
  5.      najávljanje  -a s (á) glagolnik od najavljati: najavljanje programa ♪
  6.      nàjbrže  tudi nájbrže prisl. (ȁ; ȃ) star. najbrž: najbrže je res tako, kakor praviš; kako je umrl, ne vemo in najbrže nikoli ne bomo izvedeli ♪
  7.      nájdenček  -čka m (ȃ) najden otrok, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenčka / ko je bil star dvajset let, je zvedel, da je najdenček ♪
  8.      nájdenec  -nca m (ȃ) knjiž. najdenček: dati najdenca v rejo // kdor je najden: najdenec je izjavil, da je prebil na otoku pet let ♪
  9.      najdenína  -e ž (í) 1. nagrada za najdeni in lastniku vrnjeni predmet: dati, izplačati najdenino 2. knjiž. najdba: o njihovem življenju sklepajo le po najdeninah / arheološke najdenine / redko dragoceno najdenino je vrnil lastniku ♪
  10.      najdeníšnica  -e ž (ȋ) v nekaterih deželah zavod za najdenčke: misijonarke vodijo bolnico in najdenišnico ♪
  11.      nájdenje  -a s (ā) glagolnik od najti; najdba: najdenje ukradene umetnine / najdenje pravilne rešitve / najdenje lastnega jaza // knjiž. ugotovitev, odkritje: razlagati človeško psiho, njene blodnje in najdenja ♪
  12.      nájdenka  -e ž (ȃ) najden otrok ženskega spola, ki so ga neznani starši izpostavili, zapustili: posvojiti najdenko ♪
  13.      najdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od najdevati: neutrudno iskanje in najdevanje nove likovne govorice ♪
  14.      najdévati  -am nedov. (ẹ́) knjiž. večkrat najti: pogosto je na cesti najdeval letake / režiser najdeva v sodobnem svetu nasilje in brezperspektivnost ugotavlja, odkriva / najdevati se pred kinom ♪
  15.      najdíšče  -a s (í) 1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja: poimenovati kulturo po najdišču; karta najdišč / neolitsko, slovansko najdišče / arheološko najdišče 2. knjiž. kraj, prostor, kjer se najde kaj sploh: najdišče gob, medu / rudno najdišče nahajališče / najdišče starih besed ♪
  16.      najdíščen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na najdišče: najdiščni prostor / najdiščni podatek ♪
  17.      najdítelj  -a m (ȋ) kdor najde kaj izgubljenega, pozabljenega: najditelj je izročil uro lastniku; najditelj aktovke, psa / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi ♪
  18.      najdíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od najditelj ♪
  19.      najédati  -am nedov. (ẹ́) povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: rja najeda kovino; raztopina najeda tkanino; pren., ekspr. dvomi ga najedajo; vojna najeda njegovo zdravje ♪
  20.      najédkati  -am dov. (ẹ̑) z jedkanjem načeti, poškodovati: v vodi raztopljene snovi so najedkale kovinske dele / najedkati kliše izjedkati ♪
  21.      najèm  -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od najeti: pogajati se o najemu ladje, prostorov / pooblastilo za najem posojila / dati, vzeti hišo v najem; imeti gostilno, posestvo v najemu ♪
  22.      najemálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. najemnik: najemalec se je sprl z lastnikom hiše ♪
  23.      najémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od najemati: najemanje hiš / najemanje posojil / najemanje delavcev ♪
  24.      najémati  -am nedov. (ẹ̑) delati, da kaj za plačilo prehaja v začasno uporabo koga: turisti najraje najemajo sobe ob morju / po vsej vasi je najemal vozove, pa jih ni dobil / najemati posojila // večkrat dobiti koga, da za plačilo opravlja, opravi določeno delo, nalogo: delavce najemajo samo ob žetvi in trgatvi ♪
  25.      najémen  -mna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na najem, najemanje: določiti najemno dobo; ima samo najemno pravico / najemna pogodba / najemne sobe, zgradbe / najemni delavec ♪

   20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA