Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.651-20.675)


  1.      nadelávati  -am nedov. (ȃ) alp. nadelovati: ves teden so nadelavali stezo v steno ● ekspr. začel ga je nadelavati z motiko tepsti, pretepati ♪
  2.      nadelováti  -újem nedov. (á ȗ) alp. nezavarovano, nezaznamovano smer utrjevati, delati (lažje) prehodno: nadelovati stezo v steno ● ekspr. nadelovati koga s palico tepsti, pretepati ♪
  3.      nadepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) star. poln upanja, pričakovanja: črnogledi starci in nadepolni mladeniči; nadepoln se je vračal domov / nadepolna doba, mladost / umrl je nadepoln umetnik nadarjen, veliko obetajoč ♪
  4.      nadéti  -dénem dov., nadêni nadeníte (ẹ́) 1. napraviti, da pride kaj na določeno mesto: nadeti konju ostroge, uzdo / knjiž.: paznik mu je nadel lisice nataknil; na glavo so ji nadeli venček iz rož dali, položili; nadel si je masko; nadel si je najboljšo obleko oblekel je; pren., knjiž. nadel si je krinko poštenega človeka // knjiž. naložiti: na krožnik si je nadel precej mesa; vso prtljago so nadeli na osla / nadeli so dva voza sena 2. gastr. narediti, pripraviti jed z nadevom: nadeti telečja prsa nadét -a -o: nadeta maska; visoko nadet voz ♪
  5.      nadèv  -éva m (ȅ ẹ́) gastr. mešanica živil a) ki se daje, maže med plasti testa: pripraviti nadev; sladek, slan nadev / čokoladni, makov, sirov nadev b) s katero se kaj polni: narediti nadev za v paprike; klobasa z nadevom iz riža in drobovine ♪
  6.      nadévati  -am tudi -ljem nedov. (ẹ́) 1. delati, da pride kaj na določeno mesto: nadevati konju sedlo, uzdo; vitez si je nadeval oklep in šlem / orožniki so ujetnikom nadevali lisice natikali; pren., knjiž. nadeva si krinko učenosti // knjiž. nalágati: nadevati jed na krožnik / nadevati seno na voz 2. nedov. in dov., gastr. delati, pripravljati jed z nadevom: nadevati jajce, papriko; palačinke nadevamo pred serviranjem // dajati, nalagati živilo v plasteh: zmes nadevamo v pekač in damo v pečico ● star. nadeval ga je z gorjačo tepel, pretepal; star. nadeva ga z grdimi besedami ošteva, zmerja nadévati se knjiž., ekspr. naglo, pohlepno jesti: otroci so se nadevali s potico ∙ ekspr. vsak dan se nadeva v gostilni veliko pije (alkoholne pijače) nadévan -a -o: nadevana paprika; nadevana jajčka; s skuto nadevani štruklji ♪
  7.      nadévek  -vka m (ẹ̑) 1. kar je dano na kaj, pridano (k) čemu: stavba ima številne nadevke, prizidke in stebriče / konice čolna so okrašene s koščenimi nadevki 2. star. vzdevek, psovka: obsula ga je z vsemi mogočimi nadevki ♪
  8.      nadglavíšče  -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču ♪
  9.      nadglédnik  -a m (ẹ̑) zastar. nadzornik: postal je nadglednik / pristaniški nadglednik ♪
  10.      nadgróben  -bna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja nad grobom: nadgrobna kapela // star. nagroben: nadgrobni kamen, spomenik ♪
  11.      nàdindividuálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) nadoseben: nadindividualni interesi, principi / te umetnine so nadindividualne in nadčasovne / nadindividualna, kolektivna zavest ♪
  12.      nadivjáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: tu je dovolj prostora, da se bodo otroci lahko nadivjali // zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na veselici so se naplesali in nadivjali ♪
  13.      nàdizkústven  -a -o prid. (ȁ-ȗ) knjiž. ki presega izkustveno dojemanje, spoznavanje: nadizkustvena resničnost, teorija / nadizkustven odnos do stvarnosti ki ne upošteva izkustva ♪
  14.      nadkolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke ♪
  15.      nadkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji ♪
  16.      nadkomólčen  -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica ♪
  17.      nadkriljeváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. prekašati, presegati: po razumnosti in izkušnjah ga nadkriljuje; s svojim znanjem jih zelo nadkriljuje ♪
  18.      nàdkróvje  -a s (ȁ-ọ̑) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene ♪
  19.      nadláhet  -htí tudi -hti ž (ȃ) nav. mn. nadlaket: zagorele nadlahti ♪
  20.      nadláhten  -tna -o prid. (ȃ) nadlakten: nadlahtna kost; nadlahtne mišice ♪
  21.      nadláhtje  -a s (ȃ) star. nadlaket: tesno se je oklenila njegovega nadlahtja ♪
  22.      nadláket  -kta m (ȃ) del roke med komolcem in ramo: prijel jo je za nadlaket; nadlaket in podlaket ♪
  23.      nadláket  -ktí tudi -kti ž (ȃ) del roke med komolcem in ramo: rokavice ji segajo do nadlakti; zgrabil ga je za nadlaket ♪
  24.      nadlákten  -tna -o (ȃ) pridevnik od nadlaket: nadlaktna kost; nadlaktne mišice ♪
  25.      nàdledvíčen  -čna -o prid. (ȁ-ȋ) anat., v zvezi nadledvična žleza parna žleza z notranjim izločanjem ob zgornjem delu ledvic: hormon nadledvične žleze ♪

   20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676 20.701 20.726 20.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA