Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.601-20.625)


  1.      načenčáti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: načenčala mu je vse mogoče neumnosti / slabš. ali veš, kaj vse si načenčal povedal ♪
  2.      načénjanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od načenjati: načenjanje pogovora, problemov ♪
  3.      načénjati  -am nedov. (ẹ̑) 1. odvzemati del od celote: načenjajo že drugi hlebec sira / prihrankov noče načenjati 2. povzročati, da postane kaj deloma poškodovano: gniloba načenja sadje; pren., ekspr. težko delo jim načenja zdravje 3. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: rad načenja pogovor o otrocih; načenjati rešitev stanovanjskih vprašanj ♪
  4.      načepériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) naščeperiti: petelin je načeperil rep; ekspr. lasje so se ji načeperili načepérjen -a -o: načeperjene vrane ♪
  5.      načesáti  -čéšem dov., načêši načešíte; načêsal (á ẹ́) s česanjem priti do določene količine česa, navadno las, volne: lase, ki jih ob česanju načeše, sproti sežiga / načesati veliko prediva, volne ♪
  6.      načéti  -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ȅ) 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje ♪
  7.      načétost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost načetega: moralna načetost ♪
  8.      načéz  in na čéz prisl. (ẹ̑) pog., v zvezah: prevzeti delo načez brez merjenja, podrobnega obračuna; govoriti bolj načez na splošno, nedoločno ♪
  9.      načíčkanec  -nca m (ȋ) slabš. olepšan, nalepotičen človek: domišljav načičkanec ♪
  10.      načínoven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na (glagolski) način: načinovni prislov; načinovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila načina; načinovni odvisni stavek odvisni stavek, ki izraža način dejanja nadrednega stavka ♪
  11.      načmeriti  gl. načemeriti ♪
  12.      načofotáti se  -ám se dov. (á ȃ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po čofotanju: otroci so se nasončili in načofotali ♪
  13.      načrtávanje  -a s (ȃ) redko risanje: načrtavanje mreže, razpredelnice ♪
  14.      načŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej ♪
  15.      načrtoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje: načrtovalci avtocest, mest; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec // publ. kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti ♪
  16.      načrtoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na načrtovanje: načrtovalni biro, oddelek / načrtovalni posvet; načrtovalna politika ♦ geom. načrtovalna naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem ♪
  17.      načrtovánje  -a s (ȃ) glagolnik od načrtovati: načrtovanje geometrijskih likov / načrtovanje industrijskih mest, objektov / načrtovanje potovanja mu je vzelo precej časa / ukvarjajo se z načrtovanjem proizvodnje, denarnega prometa / načrtovanje prihodnosti ◊ ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; urb. urbanistično načrtovanje ♪
  18.      načudíti se  in načúditi se -im se dov. (ȋ ú ȗ) ekspr. v čudenju doseči veliko mero: ne more se načuditi taki revščini ♪
  19.      načvekáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: načvekal jim je vse mogoče čenče načvekáti se nagovoriti se: že dve uri čvekajo, pa se še niso načvekali ♪
  20.      nadáhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (á) knjiž. nadahnjen: rumenkasto nadahli listi; rdeče nadahlo lice ♪
  21.      nadáhnjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost nadahnjenega: rdeča nadahnjenost cvetov / knjiž. lirska nadahnjenost romana ♪
  22.      nadálje  prisl. (ā) knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej: lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami 2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo lahko orožje 3. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega; dalje, potem: številno uradništvo, nadalje oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj / publ. nadalje so govorili še o kulturnih stikih razen tega ♪
  23.      nadaljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj nadaljuje: nadaljevalec gradnje / nadaljevalec romantične smeri, tradicije ♪
  24.      nadaljeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nadaljevanje: nadaljevalni načrti za študij // v zvezi nadaljevalni tečaj tečaj za izpopolnitev, razširitev osnovnega, začetnega znanja, obvladovanja česa: vpisati se v nadaljevalni tečaj; nadaljevalni plesni tečaj; nadaljevalni tečaj angleščine ◊ šol. kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; obrtna nadaljevalna šola do 1945 poklicna šola ♪
  25.      nadaljeválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od nadaljevalec: pesnica je nadaljevalka romantične smeri ♪

   20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651 20.676 20.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA