Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.551-20.575)


  1.      nabreklína  -e ž (í) izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine: od udarcev so nastale podplutbe in nabrekline; nabreklina veke / nabreklina kože // izboklina na površini česa sploh: take nabrekline na listih povzročajo zajedavci; koreninske nabrekline / po odjugi so na cesti nastale nabrekline ♪
  2.      nabrekljív  -a -o prid. (ȋ í) sposoben nabrekniti: seme je zelo nabrekljivo / nabrekljive žile ki (rade) nabreknejo ♪
  3.      nabréklost  -i ž (ẹ́) stanje nabreklega: nabreklost je minila / močna nabreklost nog, žil / ekspr. stilna nabreklost ♪
  4.      nabrékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) postati po obsegu večji a) zaradi vpijanja vlage: na dežju so deske nabreknile; glina v vodi nabrekne / seme je že nabreknilo b) zaradi nabiranja, pritiska tekočine: mešički pod očmi so ji še bolj nabreknili; vime je že nabreknilo; od jeze, napora so mu žile močno nabreknile // dobiti nabrekline: obolela koža je nabreknila / zaradi deževja je cesta na več mestih nabreknila nabréknjen -a -o: nabreknjeni brsti; od joka nabreknjene ustnice; prim. nabrekel ♪
  5.      nabréknjenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od nabrekniti: nabreknjenje organa, tkiva ♪
  6.      nabrekováti  -újem nedov. (á ȗ) nabrekati: stisnjene pesti nabrekujejo od navala krvi ♪
  7.      nabrenčáti se  -ím se dov., nabrénči se in nabrênči se; nabrénčal se in nabrênčal se (á í) ekspr. brenčeč naletati se: muha se je nabrenčala in odletela ♪
  8.      nabrénkati  -am dov. (ẹ̑) ekspr. 1. z dajalnikom jezno reči, povedati: vse mu je nabrenkala, kar je vedela / hudih ji bo nabrenkal zelo jo bo oštel 2. knjiž. naložiti, predpisati: zdravnik mu je nabrenkal še tri mesece ležanja nabrénkati se napiti se (alkoholne pijače): nabrenkati se cvička, žganja / pog. spet so se ga nabrenkali ♪
  9.      nabrêsti  -brêdem dov., nabrêdel in nabrédel nabrêdla, stil. nabrèl nabrêla (é) knjiž., redko zagosti: utegnili bi vam kakšno nabresti; dobro si mu nabredel ♪
  10.      nabréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obrežen, obalen: nabrežne čeri / nabrežne rastline ♪
  11.      nabréžje  -a s (ẹ̑) knjiž. obrežje, obala: kopalci so ležali na nabrežju; veter je dvigal pesek na nabrežju / morsko nabrežje / nabrežje Ljubljanice breg // urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, nabrežja in mostove / Cankarjevo nabrežje ♦ navt. operativna obala ♪
  12.      nabúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) 1. ki ima navzgor, navzven ukrivljeno obliko: čebulni listi so spodaj nabuhli; nabuhlo jadro / ekspr. nabuhli nevihtni oblaki // redko zabuhel: od vodenice je ves nabuhel; njen obraz je postal nabuhel / nabuhlo telo utopljenca 2. nav. ekspr. ki ima, vsebuje (zelo) veliko, navadno okrasnih, za vsebino nepomembnih prvin: nabuhel slog; njegove besede so bile nabuhle in celo neresnične; prim. nabuhniti ♪
  13.      nacédek  -dka m (ẹ̑) knjiž. kar se nacedi: nacedek medu ♪
  14.      nacedíti  -ím dov., nacêdi in nacédi; nacédil (ȋ í) 1. s cejenjem, izločanjem povzročiti nastanek česa: to smolo so nacedile smreke 2. pog., ekspr. v veliki količini dati piti (alkoholno pijačo): nacediti koga z žganjem nacedíti se 1. s cejenjem nabrati se, nateči se: iz satja se je nacedilo še nekaj medu 2. pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacediti se piva, žganja / spet se ga je nacedil nacejèn -êna -o: domov je prišel zelo nacejen ♪
  15.      nacefráti  -ám [cef in cǝf] dov. (á ȃ) s cefranjem narediti iz česa majhne dele: nacefrati blago, papir / obleka se je na robovih nacefrala začela trgati nacefrán -a -o: nacefrana vrv; drobno nacefrani oblaki ♪
  16.      nacéhati se  -am se dov. (ẹ̄) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): spet se je nacehal ♪
  17.      nacéjati  -am nedov. (ẹ́) pog., ekspr. v veliki količini dajati piti (alkoholno pijačo): spet naceja prijatelje nacéjati se 1. s cejenjem nabirati se, natekati se: sok se naceja v nastavljeno posodo 2. pog., ekspr. veliko piti (alkoholne pijače): že dva dni se naceja v gostilni / otrok se naceja z malinovcem ♪
  18.      nacépati  -am tudi nacêpati -am dov. (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) s cepanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: čez noč je z dreves nacepalo veliko hrušk nacépati se tudi nacêpati se pog., ekspr. v presledkih drug za drugim priti: nacepalo se je dosti ljudi ♪
  19.      nacepíti  in nacépiti -im dov. (ȋ ẹ́) 1. s cepljenjem, klanjem priti do določene količine česa: nacepiti drv za zimo / vsak dan nacepijo kup granitnih kock 2. nekoliko razcepiti: nacepiti palico nacépljen -a -o: nacepljena palica za lovljenje kač; drobna polena so samo nacepljena, debelejša pa razklana ♦ bot. dlanasto nacepljen list ♪
  20.      nácifašístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) publ. nacionalsocialističen, nacističen: nacifašistična doba ♪
  21.      nácifašízem  -zma m (ȃ-ȋ) publ. nacionalsocializem, nacizem: zmaga nad nacifašizmom ♪
  22.      nacionálec  -lca m (ȃ) redko nacionalist: zagrizen nacionalec ♪
  23.      nacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na narod, naroden: prizadevati si za nacionalni dvig naroda; nacionalni obstoj; nacionalno ozemlje / nacionalna ideja, zavest; nacionalna individualnost, pripadnost; nacionalno gibanje, vprašanje / nacionalna politika; pospeševati nacionalno gospodarstvo / nacionalna jed narodna jed; ta avtomobil je njihovo nacionalno vozilo ljudsko vozilo / odpravljati nacionalna nasprotja narodnostna 2. nanašajoč se na državo; državen: takrat so priznali retoromanščino za četrti nacionalni jezik / 29. november je naš nacionalni praznik / dinar je v več državah nacionalna valuta / Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije izvršilni organ Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije ◊ ekon. nacionalni dohodek narodni dohodek; nacionalna ekonomija gospodarstvo določene države; polit. nacionalni socializem nacionalsocializem; soc. nacionalni egoizem prepričanje o večvrednosti svojega naroda in njegovi pravici do razvoja na škodo drugih; šah. nacionalni mojster najvišji naslov igralca, ki ga podeli šahovska organizacija v državi; zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795 nacionálno prisl.: nacionalno neopredeljen, zatiran; sam.: razmerje med nacionalnim in univerzalnim ♪
  24.      nacionalístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na nacionaliste ali nacionalizem: zagovarjal je nacionalistične interese; voditi nacionalistično politiko / nacionalistična miselnost / nacionalistična organizacija, stranka; nacionalistično malomeščanstvo ♪
  25.      nacionalízem  -zma m (ȋ) 1. prepričanje o večvrednosti lastnega naroda in prizadevanje za uveljavitev njegovih koristi ne glede na pravice drugih narodov: obsojati, zavračati nacionalizem; brezobzirni, napadalni nacionalizem; nacionalizem in šovinizem / ideolog nemškega nacionalizma // knjiž. politična smer, ki trdi, da so narodne koristi pomembnejše od razrednih, ideoloških: ponovni pojavi nacionalizma; nacionalizem in internacionalizem / ekonomski nacionalizem je zahteval bojkot tujega blaga 2. v 19. stoletju meščanska ideologija in politika, ki poudarja narod kot celoto in zagovarja njegove interese: nacionalizem pri Hrvatih in Slovencih v dobi romantike / buržoazni nacionalizem 3. knjiž. značilnosti kulture določenega naroda, ljudstva: uvajati nacionalizem v glasbo ♪

   20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601 20.626 20.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA