Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.501-20.525)



  1.      muzeálnost  -i ž () knjiž. starinskost, zastarelost: njegove slike kažejo določeno muzealnost / muzealnost gledališča; muzealnost uprizoritve
  2.      muzeálski  -a -o prid. () nanašajoč se na muzealce: muzealski sestanek / znan muzealski delavec
  3.      muzéj  -a m (ẹ̄) ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete: dokumente o tem hrani muzej; prepustiti, prodati starine muzeju / etnografski, gledališki, šolski, tehnični muzej / razstavo je pripravil Narodni muzej // navadno s prilastkom muzejska zbirka: arheološki muzej so namestili v drugi stavbi; dopolniti pesnikov spominski muzej; muzej fresk / ekspr. pri vas imate pa cel muzej veliko starih, redkih predmetov / muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje // prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti predmeti: obiskovati muzeje in galerije; graščino so preuredili v muzej / snemanje bo v Muzeju revolucije; muzej voščenih lutk v Londonu v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnostislabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. stvar je že za v muzej je zastarela
  4.      muzéjnik  -a m (ẹ̑) zool. hrošč, katerega ličinka uničuje zlasti v muzeju shranjene živali, rastline, Anthrenus museorum
  5.      muzéjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko
  6.      muzéjstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z ustanavljanjem in delom muzejev: reorganizirati muzejstvo; muzejstvo in zgodovinarstvo
  7.      muzeologíja  -e ž () veda o muzejih in urejanju, vzdrževanju muzejskih zbirk: etnografska muzeologija
  8.      muzeolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na muzeologijo: delati v skladu z muzeološkimi načeli; zapletena muzeološka vprašanja
  9.      muzicíranje  -a s () glagolnik od muzicirati: muziciranje mu je v krvi; njeno muziciranje mu preseda ♦ muz. komorno muziciranje
  10.      múzičen  -čna -o prid. (ú) 1. ki ima čut, smisel za umetnost: je zelo muzičen človek / dekle je muzične narave 2. redko glasben: muzična vzgoja ● muzični agon pri starih Grkih tekmovanje v glasbi
  11.      muzikálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na muziko; glasben: muzikalna prvina / muzikalna izobrazba, vzgoja; izvajati, poslušati muzikalne reprodukcije / pomemben muzikalni dogodek 2. ki ima čut, smisel za glasbo: muzikalen otrok / njeno igranje je bilo zelo muzikalno 3. redko blagoglasen, melodičen: imeti muzikalen jezik, stil ◊ lingv. muzikalni naglas tonemski naglas muzikálno prisl.: skladba je muzikalno dobro izvedena; muzikalno izšolani ljudje
  12.      muzikáličen  -čna -o prid. (á) ki ima čut, smisel za glasbo: muzikaličen človek; je zelo muzikalična in ima lep glas / muzikalični dar
  13.      muzikálije  -lij ž mn.) knjige, zvezki s tiskanimi ali pisanimi glasbenimi deli: trgovina z muzikalijami; zemljevidi in muzikalije
  14.      muzívičen  -čna -o prid. (í) zastar. mozaičen: muzivični vzorci
  15.      múžen  -žna -o prid. (ū) redko muževen 1: mužna vrbova mladika
  16.      mužén  -a -o prid. (ẹ̄) nar. dolenjsko muževen 1: muženo drevje
  17.      mužéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. biti muževen: veje so mužele 2. cediti se, mezeti: tla so mužela in se vdajala
  18.      mužév  -a -o prid. (ẹ́) redko muževen 1: drevje še ni muževo
  19.      mužéven  -vna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v stanju, ko se pojavi pod lubjem v času rasti tekočina: muževna vrba; drevo je, postane muževno / muževne veje 2. nar. blaten, močviren: žabe so čofotale po muževnem izlivu / muževen marec deževen, vlažen; muževno vreme
  20.      mužévnost  -i ž (ẹ́) stanje muževnega: sekati drevje pred muževnostjo; muževnost smrek
  21.      múžiti se  -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov.; ú) biti muževen: bukev se muži
  22.      nabádanje  -a s () glagolnik od nabadati: nabadanje mesa na vilice; paličica za nabadanje
  23.      nabáven  -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na nabavo: nabavni stroški so visoki / nabavna in prodajna cena; nabavna vrednost / nabavni oddelek; nabavni referent; nabavna in prodajna služba; nabavno-prodajna zadruga; sam.: pog. ali je nabavni že odšel nabavni referent
  24.      nabavítelj  -a m () redko nabavljač
  25.      nabavljálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nabavljanje: on ima dobre nabavljalne zveze / nabavljalna zadruga nabavna zadruga

   20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526 20.551 20.576 20.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA