Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (20.426-20.450)


  1.      mrzlôben  -bna -o prid. (ó ō) redko nekoliko mrzel; mrzloten: mrzloben veter ♪
  2.      mrzlokŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) 1. zool. pri katerem je toplota krvi odvisna od temperature okolice: mrzlokrvne živali 2. ekspr. hladen, brezčustven: mrzlokrvna ženska ◊ vet. mrzlokrvni konj konj težje pasme, ki se uporablja za delo; hladnokrvni konj ♪
  3.      mrzlokŕvnež  -a m (ȓ) ekspr. hladen, brezčustven človek: to bi celo največjemu mrzlokrvnežu zmešalo pamet ♪
  4.      mrzlôten  -tna -o prid. (ó) 1. nekoliko mrzel: mrzloten veter, zrak / mrzlotni kraji 2. nanašajoč se na mraz ali mrzloto: mrzlotni dražljaji / mrzlotna obdelava ♪
  5.      mrzlovôden  -dna -o prid. (ó) knjiž. nanašajoč se na mrzlo vodo: mrzlovodno tuširanje ♦ rib. mrzlovodni akvarij akvarij za mrzlovodne ribe; zool. mrzlovodne ribe ribe, ki živijo v vodah zmerno toplega in hladnega podnebnega pasu ♪
  6.      múcek  -cka m (ȗ) 1. ljubk. maček: mucek leži na soncu in dremlje; črn mucek / okrog mačke je bilo pet (mladih) muckov 2. pog., ekspr. moški, navadno mlad, prikupen, ali otrok: prikupen mucek si / kot nagovor: na svidenje, mucek; o ti moj mucek ♪
  7.      múckanje  -a s (ȗ) glagolnik od muckati se: preprečevati muckanje volnene jopice / zadosti je muckanja ♪
  8.      múckati se  -am se nedov. (ȗ) 1. pog. tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini; kosmatiti se: blago se mucka 2. ekspr. ljubkovati se: otročiček se rad mucka z mamo / po kotih se je muckala z njim / začela se je muckati okrog njega dobrikati se, prilizovati se ♪
  9.      múčen  -čna -o prid., múčnejši (ú ū) 1. ki zaradi neprimernosti povzroča veliko zadrego, napetost: pretrgati mučen molk; prepir je bil za nevtralnega opazovalca zelo mučen / zaiti v mučen položaj; sam ni vedel, kako bi rešil to mučno zadevo / odgovor je napravil mučen vtis zelo neprijeten 2. ki povzroča veliko neugodje, trpljenje: mučni spomini; vztrajal je v mučni legi, da bi vse videl; zaradi slabotnosti ne bi prenesla mučnega izpraševanja / v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / življenje je občutil kot mučno breme hudo, težko // poln težav, trpljenja: pripravljal mu je mučne dneve; mučno življenje 3. ki zahteva dosti napora, truda, potrpljenja: začel se je najbolj mučen del poti; od mučnega gledanja so se mu oči solzile; mučno ponavljanje; dolgo, mučno reševanje múčno 1. prislov od mučen: mučno ponavljati; čas se je mučno vlekel 2. ekspr., v povedni rabi izraža neprijetnost česa: mučno je bilo gledati, kako vse propada; mučno je govoriti o teh stvareh // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: mučno mu je bilo, ko so ga vsi gledali in izpraševali ♪
  10.      múčenec  -nca m (ȗ) kdor je mučen: mučitelj in mučenec ♪
  11.      mučênec  -nca m (é) 1. rel. kdor je pretrpel mučeniško smrt: mučenci in spoznavalci; pren. vsaka stran je imela svoje mučence ∙ star. na dan štiridesetih mučencev v krščanskem okolju 10. marca 2. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi; mučenik: dotrpel je, mučenec ♪
  12.      mučeníca  -e ž (í) 1. ekspr. ženska, ki dosti trpi, težko živi: vsa hiša je slonela na njej, mučenici; če mora količkaj delati, misli, da je mučenica 2. zastar. mučenka: svetnice mučenice ♪
  13.      mučeník  -a m (í) 1. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi: dela se mučenika, pa mu ni nič hudega; je pravi mučenik pri taki ženi / mislil je, da je mučenik za narodno stvar 2. zastar. kdor je pretrpel mučeniško smrt; mučenec: trpljenje mučenikov ∙ star. vreme na dan štiridesetih mučenikov v krščanskem okolju 10. marca ♪
  14.      mučeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mučence ali mučenike: imeti mučeniški izraz / mučeniška ljubezen / mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel / vznes. prejeti mučeniško krono, palmo biti zveličan zaradi mučeniške smrti ♪
  15.      mučeníštvo  -a s (ȋ) 1. rel. značilnost mučenca: priznano mu je bilo mučeništvo / razglasili so ga za svetnika zaradi mučeništva mučeniške smrti 2. ekspr. (dolgotrajno) veliko trpljenje, težko življenje: mučeništvo slovenskega naroda med vojno; sosedom je bilo znano mučeništvo njegove žene ♪
  16.      múčenje  -a s (ū) glagolnik od mučiti: izsiljevati priznanje z mučenjem / mučenje živali ♪
  17.      mučênka  -e ž (é) rel. ženska, ki je pretrpela mučeniško smrt: kri prvih mučencev in mučenk ♪
  18.      mučílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) kdor muči: uiti mučilcem / ekspr. bil je mučilec svoje družine ♪
  19.      mučílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se muči: mučilna priprava; mučilno orodje ♦ zgod. mučilna klop srednjeveška mučilna priprava, na kateri je bil privezan obdolženec med mučenjem; mučilno kolo srednjeveška mučilna priprava v obliki kolesa ♪
  20.      mučilíšče  -a s (í) knjiž. kraj mučenja: bližati se mučilišču ♪
  21.      mučítelj  -a m (ȋ) kdor muči: prenašati udarce mučiteljev / mučitelj živali / ekspr. mučitelj in tiran ♪
  22.      mučíteljica  -e ž (ȋ) ženska, ki muči: umikati se pred mučiteljico / ekspr. zapustil je hišo svoje mučiteljice ♪
  23.      múden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. zamuden: mudno delo / mudne obresti / mudni ste s tem delom v zamudi, nepravočasni ♪
  24.      mudljívec  -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
  25.      muezín  -a m (ȋ) v muslimanskem okolju kdor kliče, poziva k molitvi: z minareta se je oglasil muezin; klici muezinov ♪

   20.301 20.326 20.351 20.376 20.401 20.426 20.451 20.476 20.501 20.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA