Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (20.026-20.050) 
- mnogotérnost -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
- mnogotérost -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev ♪
- mnogovéden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. ki mnogo ve: mnogoveden človek ♪
- mnogovézje -a s (ẹ̑) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom: uporaba mnogovezja ♪
- mnogovŕsten -tna -o prid. (ȓ) ki je mnogih vrst: mnogovrstni opravki; na oknih so cvetele mnogovrstne rože; ima mnogo mnogovrstnih težav; opravljati mnogovrstna dela / mnogovrsten trud; njegovo mnogovrstno slovstveno delovanje mnogovŕstno prisl.: mnogovrstno preoblikovati tuje vplive ♪
- mnogoznáčen -čna -o prid. (ȃ) publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate ♪
- mnogožénec -nca m (ẹ̑) kdor živi v mnogoženstvu ♪
- mnogožénstvo -a s (ẹ̑) zakon moža z več ženami hkrati: živeti v mnogoženstvu // spolno življenje moškega z več ženskami hkrati: obsojati mnogoženstvo ♪
- mnóštven -a -o prid. (ọ̑) knjiž. množičen: mnoštveni pojavi / mnoštveni pomor ♦ ekon. mnoštvena proizvodnja množična proizvodnja mnóštveno prisl.: ljudje so se mnoštveno uprli okupatorju ♪
- mnóžen -žna -o prid. (ọ̑) zastar. številen: zbrana je množna družba pisalcev ♪
- množênec -nca m (é) mat. število, ki se množi: množenec in množitelj ♪
- množênje -a s (é) glagolnik od množiti: a) razlagati množenje; množenje enic, potenc; znak za množenje / okrajšano množenje hitrejše množenje, pri katerem se množi samo s približno vrednostjo množitelja b) množenje premoženja ♪
- mnóžestven -a -o prid. (ọ̑) zastar. množičen: množestvene aretacije, usmrtitve / množestveni predmeti ♪
- mnóžičen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na množico: a) publ. elitna in množična kultura / redko ta avto je množično vozilo ljudsko b) množičen beg ljudi z okupiranega ozemlja; množična zastrupitev s hrano; množično ubijanje, umiranje / prirediti množični izlet; omenjeno društvo je najbolj množično športno društvo / redko: množični izdelki zelo številni; množičen pojav zelo pogosten / množični sestanek; množična organizacija; publ. sredstva množičnega obveščanja ali množična komunikacijska sredstva časopisje, radio, televizija ◊ biol. množična delitev delitev, pri kateri nastane iz ene celice več celic; ekon. množična proizvodnja proizvodnja, organizirana v velikem obsegu; gled. množični prizor prizor, v katerem nastopa množica ljudi; jur. množični morilec morilec, ki ubija iz koristoljubja, spolne naslade, maščevanja; muz. množična pesem zborovska pesem, navadno
enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; zal. množična izdaja izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; ljudska izdaja mnóžično prisl.: množično se boriti proti čemu; množično prihajati na prostovoljno delo; množično streljati, zapirati ljudi; množično razširjen avto ♪
- množílen -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za množenje: množilni znak / večja števila so pogosto napisana v množilni obliki ♦ lingv. množilni števnik števnik, ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari ♪
- množítelj -a m (ȋ) 1. knjiž. kdor kaj veča, povečuje: množitelj kapitala 2. mat. število, s katerim se množi: množenec in množitelj ♪
- množítev -tve ž (ȋ) glagolnik od množiti: v kraju so bile vse možnosti za množitev novih obratov / nagla množitev prebivalstva v mestih / proučevati množitev rastlin razmnoževanje ♪
- mnóžje -a s (ọ̑) zastar. množica: gledal je prerivajoče se množje pred seboj / zbralo se je množje ljudi ♪
- moaré -ja m (ẹ̑) papir., tekst. tkanina, papir s svetlikajočim se vzorcem lesnih letnic: obleka iz moareja // svetlikajoč se vzorec lesnih letnic na tkanini, papirju: vtisniti moare v tkanino; papir z moarejem; neskl. pril.: moare efekt ♪
- mobílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. gibljiv, premičen: mobilni del vrat / mobilni bolnik bolnik, ki se lahko sam premika, hodi; sklep ni mobilen 2. prenosen, prestavljiv: mobilen stroj; oddajnik je mobilen ◊ voj. mobilne enote enote, usposobljene za hitre premike ♪
- mobiliáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. premičninski: mobiliarna dražba / mobiliarno imetje ♪
- mobilizíranec -nca m (ȋ) kdor je pritegnjen v vojaško službo: narodnoosvobodilna vojska se je krepila s prostovoljci in mobiliziranci ♪
- mobilizíranje -a s (ȋ) glagolnik od mobilizirati: mobiliziranje množic za socialistično graditev družbe / mobiliziranje proračunskih sredstev / mobiliziranje otrdelega sklepa ♪
- močélka -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. praživali, ki se gibljejo z migetalkami; migetalkar: enocelične močelke ♪
- môčen in močán môčna -o in -ó prid., močnéjši (ó ȃ ó) 1. sposoben opravljati naporno fizično delo: močen človek; močnejši je od njega; močen je za tri; močen kot bik, medved; močen kot hrast / razvil se je v močnega fanta krepkega / ima močne roke / močni konji / močen žerjav; pog.: močen avto z motorjem z veliko močjo; vgraditi močen motor motor z veliko močjo // sposoben prenašati duševne napore: kljub trpljenju je ostal močen; to je močna ženska; iz ofenzive je prišel moralno močen / močna osebnost / močen značaj 2. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: trdni in močni zobje; močne vratne mišice / močne korenine // ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: močna država; močna vojska / močna industrija zelo razvita / močno turistično središče veliko, pomembno 3. zelo odporen proti zunanjim silam: močni čevlji; močna ladja;
močno rezilo / zaviti v močen rjav papir; močna nit, tkanina 4. navadno v povedni rabi ki ima take značilnosti, da more uveljavljati svojo voljo, vpliv: ali direktor ni dovolj močen, da bi uredil razmere v podjetju; stranka je bila tedaj že tako močna, da je lahko prevzela oblast 5. nav. ekspr. ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo: ima močne boke; močna spodnja čeljust; močne obrvi / ženska močnih prsi / evfem. je zelo močna debela 6. v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri: močne cigarete; kuha močno kavo; močno vino, žganje; pijača je zelo močna / močen strup // ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: hranijo se z bolj močno hrano; močna jed / pripravili so močen zajtrk 7. ki presega navadno, običajno stopnjo glede na a) učinek, posledico: močen dež, naliv; močen potres; pihal je močen veter / močen odriv, stisk roke b) obseg, količino: močen curek vode; močen izvir / naredil je močen požirek / publ. močen izvoz velik; na tej
cesti je močen promet gost, velik; močna udeležba tujih zastopnikov številna c) čutno zaznavnost: močen duh, vonj / močen glas, ropot, smeh / močen sijaj kovine / močna bolečina; močno utripanje srca / pog. močne barve obleke zelo izrazite; močno sonce zelo toplo č) intenzivnost: močna ljubezen, razdraženost / močen vpliv, vtis 8. ekspr. ki v izrazni sposobnosti presega navadno, običajno stopnjo: pesnik je močen lirik; močen umetniški talent / avtor je močen v opisovanju socialnih plasti / to so bile močne besede / izpovedno, izrazno močen ● šalj. predstavniki močnejšega spola moški; ekspr. ta človek ima močne živce se ne razburi hitro; ekspr. v rokah ima močne karte prepričljive dokaze za kaj; ekspr. v hiši manjka močne roke delavnega, sposobnega človeka, navadno moškega; publ. v državi se je uveljavila politika močne roke zahteva po doslednem izpolnjevanju predpisov, zakonov; gospodarsko močna država z zelo razvitim gospodarstvom;
preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori ◊ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi; čeb. močen panj panj, v katerem je veliko čebel; kem. močna kislina kislina, ki ima v vodni raztopini veliko koncentracijo vodikovih ionov močnó tudi môčno 1. prislov od močen: srce mu močno bije; močno dežuje; močno držati, vleči; močno stisniti 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: močno se je zresnil; močno bled, vesel môčni -a -o sam.: močni so branili šibkejše; pravica, zakon močnejšega; ekspr. rad spije kaj močnega žganje ♪
19.901 19.926 19.951 19.976 20.001 20.026 20.051 20.076 20.101 20.126 
