Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (19.851-19.875)


  1.      míšičje  -a s (ȋ) mišice telesa ali dela telesa: s telovadbo, masažo krepiti mišičje; mlahavo, napeto, prožno mišičje; mišičje nog, rok / srčno mišičje ♦ anat. skeletno mišičje ♪
  2.      mišljênje  -a s (é) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje // s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi // kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje ● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja ◊ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje ♪
  3.      mišljênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na mišljenje: mišljenjski zakoni; mišljenjske teorije / med tekstoma je časovna in mišljenjska razlika ♪
  4.      mítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mit: mitične osebe; odstraniti mitične primesi iz zgodovinskih virov mítično prisl.: mitično razlagati pojave ♪
  5.      mitraljéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: napadajoče je varoval močen mitralješki ogenj ♦ voj. mitralješko gnezdo utrjen in maskiran položaj za mitraljez in vojake ♪
  6.      mitraljéz  -a m (ẹ̑) avtomatsko orožje z dolgo cevjo, ki strelja zlasti v rafalih, strojnica: obstreljevati, streljati z mitraljezom ♦ voj. na podstavek, vozilo, letalo pritrjeno avtomatsko orožje za streljanje na večje cilje, težka strojnica ♪
  7.      mitraljéza  -e ž (ẹ̑) knjiž., redko mitraljez: streljanje mitraljeze ♪
  8.      mitraljézec  -zca m (ẹ̑) vojak, izurjen za ravnanje z mitraljezom: biti pomočnik mitraljezca ♪
  9.      mitraljézen  -zna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mitraljez: mitraljezni rafal ♦ voj. mitraljezno gnezdo ♪
  10.      mitraljíranje  -a s (ȋ) glagolnik od mitraljirati: bombardiranje in mitraljiranje mesta traja že celo uro ♪
  11.      mitréj  -a m (ẹ̑) arheol. svetišče boga Mitre: rimski mitreji na Ptujskem polju ♪
  12.      mizanscéna  -e ž (ẹ̑) gled. razporeditev igralcev v prostoru in podrobna določitev gibanja, govorjenja glede na vsebino in idejo dela: mizanscene v vseh treh dramah so podobne; njegovo mojstrstvo se kaže v dobri mizansceni in uporabi dekora; režiser je vpeljal groteskno mizansceno ♪
  13.      mizanscénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mizansceno: mizanscenskim detajlom posveča režiser veliko pozornost; mizanscenske domislice / v mizanscenskem pogledu je ta režija nekaj posebnega ♪
  14.      mízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mizo: mizni predal; privezali so ga za mizno nogo; rob mizne plošče / mizni pribor, prt namizni pribor, prt / mizna garnitura s fotelji ♪
  15.      mizêren  -rna -o prid., mizêrnejši (ȇ) pog. nezadosten, zelo slab, beden: delati za mizerno plačo; živeti v mizernih razmerah / so prav mizerne kreature / trdil je, da je stanje kulture mizerno ♪
  16.      mizerêre  -a m (ȇ) rel. latinski psalm, zlasti pri pogrebu, z začetkom: Miserere: moliti, peti mizerere ● ekspr. nehaj že s svojim mizererom s tožbami, tarnanjem ◊ med. bruhanje blata ♪
  17.      mizêrija  -e ž (é) pog., ekspr. revščina, beda: vojna je povzročila hudo mizerijo v deželi / moralna mizerija buržoazije / pri vsej mizeriji je igralsko življenje zanimivo ∙ pog., ekspr. kar imajo na prodaj, je prava mizerija je zelo slabo, nekvalitetno // telesno ali duševno prizadet, slaboten človek: kakšna mizerija si / kot psovka pa straži, mizerija, saj nisi za drugega ♪
  18.      mizêrnost  -i ž (ȇ) pog., ekspr. značilnost mizernega: mizernost predmestnih barak / živeti v veliki mizernosti revščini, bedi ♪
  19.      mížek  -žka m (ȋ) ljubk. otrok: naš mižek spet nagaja ♪
  20.      mláčen  -čna -o prid., mláčnejši (á ā) 1. nekoliko topel: piti mlačen čaj; umiti se v mlačni vodi; jed je samo še mlačna / pihal je mlačen veter; mlačen pomladni zrak // ekspr. neizrazit, medel: mlačna svetloba je nedoločno osvetljevala predmete / mlačen smehljaj 2. navadno v povedni rabi ki ne izraža, kaže posebne čustvenosti, čustev: mlačni ljudje; do nje je postal mlačen in nevljuden / v pesmih je zelo mlačen 3. navadno v povedni rabi ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: do družbenih dogajanj ostajajo mlačni; do glasbe je še bolj mlačen kot prej; narodno, versko mlačen / moralno mlačno vzdušje / mlačen odnos do ljudi // ki se dela, opravlja brez prizadevnosti, zavzetosti: igra našega moštva je bila mlačna; njihova pomoč je mlačna in polovičarska / mlačen, prisiljen pogovor mláčno prisl.: mlačno odgovoriti, pozdraviti; občinstvo je revijo mlačno sprejelo ♪
  21.      mláčenje  -a s (á) redko mlatenje: mlačenje žita ♪
  22.      mláčev  -čve tudi mláčva -e ž (ȃ) delo, dejavnost, povezana s spravljanjem zrnja iz klasja, latja s cepcem, mlatilnico: pomagati pri mlačvi; začeli so z mlačvijo / ročna, strojna mlačev // čas takega spravljanja: bilo je ob mlačvi; dolgove poravnava ob mlačvi ♪
  23.      mláčev  -a -o prid. (á) nar. zahodno, v zvezi mlačev kruh kruh iz črne, mešane moke: hlebec mlačevega kruha ♪
  24.      mláčnež  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: očitajo mu, da je mlačnež; narodni mlačneži in omahljivci ♪
  25.      mládec  -dca m (ȃ) 1. star. mladenič, fant: tudi tega mladca ne mara; četa krepkih mladcev; premeril jo je od nog do glave kakor mladec 2. pred drugo svetovno vojno član skupine skrajno desno usmerjenih dijakov in študentov: stražarji in mladci ♪

   19.726 19.751 19.776 19.801 19.826 19.851 19.876 19.901 19.926 19.951  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA