Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (18.001-18.025)


  1.      lívanec  -nca m (í) nav. mn., nar. jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi: peči livance ♪
  2.      líven  -vna -o prid. (ȋ) metal. 1. nanašajoč se na ulivanje: livni prostor; livna napaka / livna jama jama v tleh livarne, v kateri se ulivajo težji ulitki 2. ki se da (dobro) ulivati: ta kovina ni kovna, je pa livna / livni bron ♪
  3.      livréja  -e ž (ẹ̑) 1. uniformi podobno oblačilo nekaterih uslužbencev, zlasti v hotelu, cirkusu: livreja hotelskega vratarja 2. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju posebno oblačilo služabnikov za osebno strežbo: rumena livreja; kočijaž v livreji; pri kosilu so stregli služabniki v livrejah ♪
  4.      lízanje  in lizánje -a s (í; ȃ) 1. glagolnik od lizati: lizanje bonbonov / sinu je samo podala roko, lizanja ni marala / težko so prenašali njegovo lizanje predstojniku 2. nar. krma, ki je živina ne grize, ampak samo liže: kadar je vol dosti vozil, so mu pokladali poleg sena tudi lizanje // kuhinjska sol, stisnjena v kamen, s katero se dopolnjuje krmljenje ♪
  5.      lizéna  -e ž (ẹ̑) arhit. navpičen, nekoliko izstopajoč pas, ki utrjuje, razčlenjuje stene: stene slavnostne dvorane so okrašene z lizenami ♪
  6.      ljótičevec  -vca m (ọ̑) privrženec srbskega protirevolucionarnega politika Dimitrija Ljotića: propaganda ljotičevcev // med narodnoosvobodilnim bojem pripadnik protipartizanskih enot Dimitrija Ljotića: ljotičevci in nedičevci ♪
  7.      ljubáven  -vna -o prid. (á) knjiž. ljubezenski: ljubavno čustvo / pisal ji je ljubavno pismo / prebirati ljubavne romane; Župančičeve ljubavne pesmi / imeti s kom ljubavno razmerje ♪
  8.      ljúbček  -čka m (ȗ) 1. nav. ekspr. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: njegova žena ima ljubčka 2. star. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: njen ljubček je šel na vojsko; nezvest ljubček 3. redko ljubljenec: zaradi svoje pridnosti je bil ljubček vseh učiteljic / ljubček srca / naš mali ljubček je bolan / kot nagovor: priden bodi, ljubček; iron. ljubčki moji, tako pa ne bo šlo 4. otr. poljub: daj mi ljubčka ♪
  9.      ljúbec  -bca m (ȗ) zastar. ljubimec, ljubček: dekle je pripela svojemu ljubcu nagelj; ženin ljubec ♪
  10.      ljúbej  -a m (ȗ) zastar. ljubimec, ljubček: ljubej jo je zapustil ♪
  11.      ljúbek  -bka -o prid., ljúbkejši (ū) ki daje zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijeten videz: ljubek otrok; ljubek psiček; dekle je zelo ljubko / ljubka oblekica / ekspr. ljubke jamice na licih ● zastar. ljubko vino okusno, dobro ljúbko prisl.: ljubko se smehljati; ljubko urejena sobica ♦ muz. ljubko označba za izraz izvajanja grazioso ♪
  12.      ljubézen  -zni ž (ẹ̑) 1. močno čustvo naklonjenosti do osebe drugega spola: vezala ju je velika ljubezen; ekspr. ljubezen gori, ugasne, se vname; izpovedati, odkriti, priznati komu ljubezen; ekspr. prisegal ji je večno ljubezen; vračati komu ljubezen; čista, globoka, goreča, prva, skrita, strastna, zvesta ljubezen; čutna in duhovna ljubezen; ekspr. sladka, vroča ljubezen; srečna ki jo ljubljena oseba vrača, nesrečna ljubezen ki je ljubljena oseba ne vrača; ljubezen do dekleta; ljubezen med možem in ženo; zakon brez ljubezni; biti prevzet od ljubezni / njuna dolga ljubezen je končana; tekmec v ljubezni / nav. ekspr.: petošolska ljubezen; platonična ljubezen brez želje po čutnih, telesnih odnosih; ljubezen na prvi pogled / poročil se je z njo iz ljubezni; storiti kaj iz ljubezni // evfem. spolno razmerje, spolni odnos: njen mož ima ljubezen z drugo žensko; pog. začela je z njim ljubezen; njegove neštevilne ljubezni / lezbična ljubezen; svobodna ljubezen skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze / spolna ljubezen // ekspr. oseba, na katero se nanaša to čustvo: po dolgih letih je srečal svojo nekdanjo, prvo ljubezen; oženil se je s svojo mladostno ljubeznijo / kot nagovor kmalu se vrni, ljubezen moja 2. s prilastkom močno čustvo naklonjenosti do koga, združeno s skrbjo za njegovo korist, dobro: čutiti ljubezen do staršev; bratovska, materinska, otroška ljubezen; hčerina ljubezen do očeta; ekspr. opičja, slepa ljubezen do otrok / domovinska ljubezen; ljubezen do domovine; ljubezen do mladine / ljubezen do živali / to je storila iz ljubezni do otrok; z veliko ljubeznijo je govoril o svoji materi; vzgajal je svojega učenca z očetovsko ljubeznijo kot bi bil njegov oče 3. knjiž., ekspr. kar je posledica teh čustev: obdajala jo je ljubezen moža in otrok; izkazovati staršem ljubezen in spoštovanje 4. navadno v zvezi z do močen pozitiven odnos do česa: cenila je njegovo ljubezen do glasbe, gledališča, knjig; velika ljubezen do narave; ljubezen do poklica; ljubezen do svobode / njena ljubezen do dela je znana znano je, da rada dela; evfem. vsi poznajo njegovo ljubezen do denarja veliko željo, da bi ga pridobil, imel / ekspr.: glasba je njegova ljubezen; pipa je bila njegova največja ljubezen zelo rad je kadil pipo / z ljubeznijo obdelovati zemljo; jed je bila skromna, a pripravljena z ljubeznijo 5. raba peša dobri, prijateljski odnosi: med ljudmi ni vladala ljubezen, ampak sila; ljubezen do bližnjega, za trpeče ljudi / sosedje so živeli med seboj v ljubezni in prijateljstvu ● ekspr. kar pojedel bi jo od ljubezni ima jo zelo rad; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; star. vnela se je v ljubezni do njega, zanj zaljubila se je vanj; knjiž. kupljena ljubezen pri kateri je treba partnerja plačati; vznes. čas ljubezni pomlad; evfem. služabnice ljubezni vlačuge, prostitutke; ekspr. biti slep od ljubezni biti nekritičen do ljubljene osebe; šalj. ljubezen gre skozi želodec če ženska moškemu dobro kuha, je tudi njegova ljubezen trdna; za ohranitev ljubezni je potrebna materialna podlaga; ljubezen je bolezen ljubezen, zaljubljenost povzroča podobno stanje kot bolezen; ljubezen je slepa; stara ljubezen ne zarjavi; šalj. sreča v igri, nesreča v ljubezni ◊ rel. ljubezen do Boga; vera, upanje, ljubezen; vrtn. goreča ljubezen dlakava vrtna rastlina z rdečimi cveti; kalcedonijska lučca ♪
  13.      ljubézenski  -a -o [zǝn] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ljubezen 1: a) ljubezensko priznanje / dekletove ljubezenske skrivnosti / ljubezenska pisma / ekspr. ujel se je v njene ljubezenske mreže / ljubezenski film, roman; ljubezenski prizori v drami; pisati ljubezenske pesmi / ljubezensko čustvo b) pravil je o svojih ljubezenskih dogodivščinah; ljubezenska igra; imeti ljubezensko razmerje ∙ ekspr. ljubezenski trikotnik mož, žena, moževa ljubica; mož, žena, ženin ljubimec ♦ lit. ljubezenska lirika ljubézensko prisl.: ljubezensko se izživljati ♪
  14.      ljubezníčanje  -a s (ȋ) knjiž., redko ljubimkanje, flirtanje: to je samo ljubezničanje, ne ljubezen ♪
  15.      ljubezníčenje  -a s (ȋ) knjiž. ljubimkanje, flirtanje: njeno ljubezničenje je zdaj končano / nagajivo ljubezničenje ♪
  16.      ljubezníčiti  -im nedov. (í ȋ) knjiž. ljubimkati, flirtati: fant ljubezniči s sosedovo hčerjo; na plesu je ljubezničil s svojo plesalko ♪
  17.      ljubeznív  -a -o prid., ljubeznívejši (ȋ í) 1. ki ima, kaže do ljudi zelo naklonjen čustveni odnos: fant je mlad, čeden in ljubezniv; to je ljubezniva ženska / prodajalka je ljubezniva do kupcev; ta zdravnik ni ljubezniv z bolniki / bil nam je ljubezniv vodnik in učitelj / kot vljudnostna fraza: hvala, zelo ste ljubeznivi; bodite tako ljubeznivi in me peljite k njemu; ta tovariš je bil tako ljubezniv, da nam je že vse razkazal // ki vsebuje, izraža naklonjen čustveni odnos: govoriti z ljubeznivim glasom; pozdraviti z ljubeznivim nasmehom; ljubezniv pogled; ljubeznive besede; njeno ljubeznivo vedenje / kot vljudnostna fraza odzvali se bomo vašemu ljubeznivemu vabilu // ekspr., v povedni rabi ki izkazuje osebi drugega spola ljubezen, naklonjenost: njegovo dekle ni bilo več tako ljubeznivo z njim 2. star. ljubek, privlačen: to je res ljubezniv otrok; rad ogledujem vas cvetečelične, ljubljanske, ljubeznive gospodične! (F. Prešeren) / ko se je zasmejala, so se ji na licih naredile ljubeznive jamice 3. knjiž., ekspr. mil, prijeten: ljubezniva pomlad, zarja 4. zastar., z dajalnikom ljub, drag: vsem je bil ljubezniv / v nagovoru: ljubeznivi moj mož; ljubeznive bralke ljubeznívo 1. prislov od ljubezniv: zelo ljubeznivo govori z njim; ljubeznivo se nasmehniti, sprejeti koga; ljubeznivo mu je vse razložil; ljubeznivo krotek pogled 2. v povedni rabi izraža pohvalo, odobravanje: ljubeznivo je bilo od njega, da je pomagal / elipt., kot vljudnostna fraza res ljubeznivo od vas, da ste me obiskali ♪
  18.      ljubeznívost  -i ž (í) lastnost, značilnost ljubeznivega človeka: odlikuje ga poštenost in ljubeznivost / ljubeznivost nasmeha, značaja; ganila ga je ljubeznivost sprejema // ljubeznivo vedenje, ravnanje: pozdravila ga je z največjo ljubeznivostjo; narejena ljubeznivost; poklicna ljubeznivost prodajalk / ekspr. kar topi se od ljubeznivosti / šepetaje ji pripoveduje ljubeznivosti; ekspr. obsipati koga z ljubeznivostmi ♪
  19.      ljubímec  -mca m (ȋ) 1. moški, ki ima spolno razmerje s poročeno žensko: to je njen ljubimec; mož je našel pri ženi ljubimca 2. zastar. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: dekletovega ljubimca so vzeli k vojakom ● zastar. ljubimca sta se dogovorila za prvi sestanek zaljubljenca; knjiž., redko ljubimec slave ljubljenec ◊ gled. igralec, ki igra vloge zelo ljubečih, zaljubljenih moških oseb ♪
  20.      ljubímkanje  -a s (ȋ) glagolnik od ljubimkati: koketiranje se je kmalu spremenilo v ljubimkanje / rada je pripovedovala o svojih ljubimkanjih s študenti ♪
  21.      ljubítelj  -a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kdor ima posebno zanimanje, nagnjenje za kaj: kot velik filmski ljubitelj rad hodi v kinoteko; biti ljubitelj dobre knjige, narave, živali; ljubitelj zabavnih melodij, umetnosti / redko ljubitelj knjig bibliofil / publ.: ta vrsta kave je našla že mnogo ljubiteljev mnogo ljudi jo kupuje, pije; ljubitelji smučanja so z letošnjo zimo zadovoljni smučarji 2. raba narašča kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater, diletant: igro je uprizorila skupina gledaliških igralcev ljubiteljev; precej gradiva je zbral tudi zgodovinar ljubitelj / razstavo so pripravili poklicni vrtnarji in ljubitelji ♪
  22.      ljubíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od ljubitelj: ljubiteljica poezije ♪
  23.      ljubíteljski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ljubitelje: novo avtorjevo knjigo so bralci pričakovali z veselim ljubiteljskim nemirom / nastopiti na ljubiteljskem koncertu; ljubiteljske gledališke skupine nepoklicne, amaterske 2. knjiž., redko bibliofilski: ljubiteljska izdaja ♪
  24.      ljubíteljstvo  -a s (ȋ) raba narašča ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, amaterstvo: jezikovno ljubiteljstvo; njegovo igranje ne presega meje ljubiteljstva / prosti čas mu izpolnjujejo razna ljubiteljstva ♪
  25.      ljúbkanje  -a s (ȗ) redko ljubkovanje, božanje: predati se ljubkanju; nežno ljubkanje ♪

   17.876 17.901 17.926 17.951 17.976 18.001 18.026 18.051 18.076 18.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA