Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (17.301-17.325)


  1.      lastnorôčen  in lastnoróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄) ki ga kdo napiše sam, s svojo roko: lastnoročne opombe; knjiga ima lastnoročno avtorjevo posvetilo / lastnoročni podpis lastnorôčno in lastnoróčno prislov od lastnoročen: lastnoročno podpisati; lastnoročno napisana prošnja / pri nadomeščanju originalnega podpisa (na kopiji) Podpis: Peter Klepec, l. r. // pog. sam, brez tuje pomoči: kovček bom lastnoročno odnesel na postajo; ekspr. lastnoročno ga je vrgel iz hiše ♪
  2.      láščec  -a tudi laščèc -à [čǝc] m (ā; ǝ̏ ȁ) star. klop m: izdreti laščeca iz noge; ne morem se ga znebiti, drži se me kakor laščec ♪
  3.      lášček  -čka m (ā) nav. mn., redko lasek: pogladiti otroka po laščkih; kodrasti laščki ♪
  4.      láteks  -a m (ȃ) kem. izcedek iz kavčukovca in nekaterih drugih rastlin: pridobivati kavčuk iz lateksa ♪
  5.      latén  -a m (ẹ̑) arheol. mlajše obdobje železne dobe: izkopanine iz latena ♪
  6.      laténca  -e ž (ẹ̑) knjiž. stanje latentnega; prikritost, skritost: prehod iz latence v aktivnost / latenca krize latentnost ♦ med. doba latence čas od dražljaja do reakcije na dražljaj ♪
  7.      laténski  -a -o prid. (ẹ̑) arheol. nanašajoč se na mlajše obdobje železne dobe: latenska kultura / latenska doba ♪
  8.      laténten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi; prikrit, skrit: latentni problemi; latentna kriza; človekove latentne lastnosti; v tem obstaja latentna nevarnost za vojni spopad; s pridobitvijo neodvisnosti so se sprostile latentne sile narodov / bolezen v latentnem stanju ♦ biol. latentno življenje organizmov življenje, v katerem je presnavljanje skoraj ustavljeno, prikrito življenje; fiz. latentna toplota toplota, ki jo telo dobiva ali oddaja pri prehajanju iz enega agregatnega stanja v drugo, ne da bi se mu pri tem spremenila temperatura; utajena, prikrita toplota; fot. latentna slika slika na osvetljeni fotografski plošči, filmu, dokler še ni razvit; jur. latentni sledovi; med. latentni sifilis; latentna infekcija laténtno prisl.: problem latentno živi v njegovi domišljiji; latentno bolan človek; publ. latentno prisotne značilnosti ♪
  9.      laténtnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost latentnega; prikritost, skritost: latentnost kriminala / prehod iz latentnosti v aktivnost ♪
  10.      laterálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. stranski, obstranski, bočen: lateralni del telesa ♦ bot. lateralni poganjek poganjek, ki raste ob strani debla, vej laterálno prisl.: lateralno ležeči organi ♪
  11.      lateránski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Lateran v Rimu: lateranska bazilika ♦ zgod. lateranska pogodba pogodba med Vatikanom in Italijo leta 1929, s katero se prizna Vatikanu državna suverenost ♪
  12.      laterít  -a m (ȋ) geogr. prst opekasto rdeče barve v vlažnih tropskih krajih: debela plast laterita ♦ petr. ruda tropskih krajev, iz katere se pridobiva aluminij ♪
  13.      lateríten  -tna -o prid. (ȋ) geogr. ki je iz laterita: lateritna tla ♦ petr. lateritni boksit laterit ♪
  14.      latérna  tudi latêrna -e ž (ẹ̑; ȇ) 1. preprosta svetilka s steklenim, pločevinastim ohišjem, ki se nosi v roki ali obesi: obesiti laterno na voz; prižgati laterno; vzdignil je laterno in posvetil po dvorišču / hlevska laterna 2. star. svetilka sploh: izvošček se je ustavil pod laterno; stebri z laternami na vrhu ♪
  15.      latêrna  -e ž (ȇ) arhit. zastekljen ali odprt svetlobni nastavek na vrhu kupole ali strehe ♪
  16.      latêrna mágika  latêrne mágike ž (ȇ-ā) nekdaj preprosta naprava brez leče za projiciranje slik ♪
  17.      latérnica  tudi latêrnica -e ž (ẹ̑; ȇ) manjšalnica od latérna: svetiti si z laternico ♪
  18.      latimêrija  -e ž (é) zool. resoplavutarica, ohranjena kot živi fosil, Latimeria chalumnae ♪
  19.      latínec  -nca m (ȋ) ekspr., navadno s prilastkom strokovnjak za latinski jezik: naš profesor je bil dober latinec / žarg., šol. najboljši latinec v razredu ♪
  20.      latinízem  -zma m (ȋ) lingv. element latinščine v kakem drugem jeziku: latinizmi v francoskih tekstih ♪
  21.      latínskoamêriški  -a -o prid. (ȋ-ȇ) nanašajoč se na Latinsko Ameriko: latinskoameriške države / latinskoameriški plesi plesi, nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; latinskoameriška glasba glasba s španskimi, portugalskimi in črnskimi folklornimi elementi ♪
  22.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. (ȋ í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati ♪
  23.      látje  -a stil. latjè -à s (ā; ȅ ȁ) 1. več latov, lati: proso ima polno, težko latje; ovseno latje / oves gre v latje dela late / koruzo je pokosil, preden se je pokazalo latje 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje ♪
  24.      latováti se  -újem se in latováti -újem nedov. (á ȗ) nav. 3. os., redko delati late: proso se že latuje ♪
  25.      látovje  -a s (á) skupina ali sistem lat, letev: jemati opeko z latovja na strehi / hruška se vzpenja po mrežastem latovju ♪

   17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326 17.351 17.376 17.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA