Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (17.226-17.250)


  1.      láhten  -tna -o prid. (ȃ) lakten: lahtne kosti ♪
  2.      laicístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na laicizem: laicistična država / laicistična prizadevanja ♪
  3.      laicízem  -zma m (ȋ) knjiž. stanje, da je vera izključena iz javnega življenja: dolgoletni francoski laicizem ♦ rel. nazor, da se mora vera izključiti iz javnega življenja ♪
  4.      láičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na laike: laično pojmovanje česa; strokovno in laično obravnavanje problemov / poklicni in laični igralci / laična nega bolnikov na domu / laični apostolat; laični pomočniki duhovnikov laiški 2. ki nima verskega, cerkvenega značaja: uvedba laičnega šolstva / takrat je bilo pri nas še malo laične inteligence (po)svetne láično prisl.: laično presojati problem ♪
  5.      lájanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajanje psov; besno, glasno, veselo lajanje / lajanje srnjaka / ne bom poslušal njegovega lajanja / lajanje minometov, strojnic ♪
  6.      lájavec  -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci ♪
  7.      lájež  -a m (ȃ) glagolnik od lajati: od daleč se sliši lajež; glasen lajež; lajež lisice, psov / lajež strojnic ♪
  8.      lájhati se  -am se nedov. (ā) pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami // potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo ♪
  9.      lájnanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajnati, igrati: otožno lajnanje / iz razreda se je slišalo glasno lajnanje ♪
  10.      lajšálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se lajša: lajšalna zdravila ♪
  11.      lájšanje  -a s (ȃ) glagolnik od lajšati: lajšanje težav ♪
  12.      láket  -kta m (ȃ) 1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti // zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte 2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna // dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel ♪
  13.      láket  -ktí ž (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket; z laktjo si zakriti oči; zagorele lakti ♪
  14.      láketbráda  in láket bráda -e ž (ȃ-á) star. zelo dolga brada: pravljica o možu z laketbrado / Pedenj-človek; laket-brada z okna mu po steni pada (O. Župančič) ♪
  15.      lakíranje  -a s (ȋ) glagolnik od lakirati: avtomatično, ročno lakiranje; lakiranje podov, usnja; kabine za lakiranje / lakiranje stvarnosti ♪
  16.      lakíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina ♦ teh. lakirna pištola ♪
  17.      lákomen  -mna -o prid. (á) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju // navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške // ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu lákomno prisl.: lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo ♪
  18.      lákomiti se  -im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje ♪
  19.      lákomnež  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakomnež ♪
  20.      lakóničen  -čna -o prid. (ọ́) kratek in situaciji ustrezen, jedrnat: lakoničen odgovor; lakonično sporočilo; povelje je bilo lakonično: napad lakónično prisl.: prodajalka je lakonično zavrnila mojo pritožbo / ni prav, je rekel lakonično ♪
  21.      lakonízem  -zma m (ȋ) lit. kratko in situaciji ustrezno izražanje: za tega govornika je značilen lakonizem ♪
  22.      lákoten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine; lakomen: lakoten gospodar / biti lakoten na zemljo // ki čuti, ima strastno željo po jedi: lakotna čreda volkov; pren. tista zemlja je lakotna, brez gnoja ne bo rodila 2. ekspr., redko poželjiv: lakotna ženska ● star. čakala jih je lakotna smrt smrt od lakote; star. lakotna leta v 19. stoletju leta, ko je bila lakota lákotno prisl.: lakotno jo gleda; lakotno jesti požrešno ♪
  23.      lákotnež  -a m (á) ekspr. lakomen človek: bil je oderuh in lakotnež / največji lakotneži so prvi pojedli / mladiči so bili nenasitni lakotneži ♪
  24.      laksatíven  -vna -o prid. (ȋ) farm. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: laksativno sredstvo ♪
  25.      láksen  -sna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala láksno prisl.: laksno obravnavati problem ♪

   17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301 17.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA