Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (17.126-17.150)



  1.      kvartínček  -čka m () ekspr. manjšalnica od kvartin: vsak dan pride na kvartinček
  2.      kvartírmójster  -tra m (-ọ́) zastar. vojak, oficir, ki skrbi za nastanitev vojakov, vojske; nastanjevalec: po vaseh je hodil kvartirmojster
  3.      kvartopírec  -rca m () kdor kvarta za denar: postal je strasten kvartopirec; družba pijancev in kvartopircev
  4.      kvasánje  -a s () glagolnik od kvasati: njegovega kvasanja ni mogel več poslušati / kvasanje neumnosti
  5.      kvásec  -sca m () redko kvasni nastavek: pripraviti kvasec
  6.      kvásen  -sna -o prid. () nanašajoč se na kvas: kvasna pena ◊ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa
  7.      kvaseníca  -e ž (í) gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice
  8.      kvášenje  tudi kvašênje -a s (ā; é) glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem
  9.      kvatêrna  -e ž () štiri izžrebane številke v eni vrsti na tombolski srečki: kvaterna in činkvin // dobitek pri tomboli, večji od terne: dobiti kvaterno
  10.      kvatêrnij  -a m (é) biblio. iz štirih pol sestavljen del kodeksa: pergamentni kvaternij
  11.      kvátre  kváter ž mn.) rel. vsak od štirih tednov z določenimi postnimi dnevi, porazdeljenimi na celotno (cerkveno) leto: začele se bodo kvatre / jesenske kvatre kvatrni teden, ki je v jeseniekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko
  12.      kvatročento  gl. quattrocento
  13.      kvéčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. kriviti, upogibati: starost ga kveči
  14.      kvéčjemu  prisl. (ẹ̑) ekspr. izraža omejevanje na najvišjo mogočo mero: burja bo pihala kvečjemu tri dni; jezero je globoko pet, kvečjemu šest metrov / danes ne bo prišel, kvečjemu jutri / ta knjiga je razumljiva kvečjemu za strokovnjaka // izraža tako omejevanje z nepričakovano nasprotno trditvijo: s popuščanjem otroka ne boš vzgojil, kvečjemu pokvaril
  15.      kvéder  -dra m (ẹ́) nav. mn. grob, težek čevelj, pri katerem je podplat prišit na oglavje tako, da so šivi vidni: obuti kvedre; žeblji za kvedre / čevlji na kveder
  16.      kvédrast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kveder: kvedrasti čevlji / ekspr. kvedrast človek neroden
  17.      kvédrovček  -čka m (ẹ́) manjšalnica od kveder: obuti kvedrovčke
  18.      kvédrovec  -vca m (ẹ́) 1. nav. mn. gojzar: obuti kvedrovce; okovani, težki kvedrovci 2. obrt. žebelj za podkovanje kvedrov
  19.      kvékast  -a -o prid. (ẹ̄) slabš. sključen, upognjen: kvekast starec
  20.      kvéker  -ja m (ẹ́) v Angliji in Združenih državah Amerike pripadnik iz protestantizma nastale verske sekte, ki se sklicuje na notranje versko spoznanje in na biblijo: zborovanje kvekerjev
  21.      kvékerski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kvekerje: kvekersko oblačilo / s kvekersko vztrajnostjo jo je prepričeval
  22.      kverulánt  -a m (ā á) knjiž. prepirljivec, sitnež: nepopravljiv kverulant; kverulant in cinik
  23.      kverulántstvo  -a s (ā) knjiž. prepirljivost, sitnost: pripisovali so mu kverulantstvo in cinizem
  24.      kvéstor  -ja m (ẹ́) 1. v Italiji najvišji policijski uradnik v provinci: župan in kvestor / biti imenovan za kvestorja 2. zgod., pri starih Rimljanih nižji uradnik, izvoljen za eno leto, ki vodi finančne zadeve: kvestorji in cenzorji
  25.      kvestúra  -e ž () 1. v Italiji najvišji policijski urad v provinci: odpeljali so ga na kvesturo 2. nekdaj vpisni urad na univerzi

   17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA