Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (16.401-16.425)



  1.      kožuhánje  -a s () glagolnik od kožuhati: kožuhanje mu gre dobro od rok / veselo in hrupno kožuhanje
  2.      kožúšček  -čka m () nav. ekspr. manjšalnica od kožuh: veverica z rjavim kožuščkom / tesneje se je zavila v kožušček
  3.      krádež  -a m () ekspr. kraja, tatvina: drzen kradež / kradež v trgovini / povsod je vladal nered in kradež // redko tat, ropar: bil je znan kradež
  4.      kradljívec  -vca m () nav. ekspr. kdor (rad) krade: čisto navaden kradljivec je / tista dva kradljivca so prijeli
  5.      kragújevka  -e ž (ú) voj. mavzerica, izdelana med narodnoosvobodilnim bojem v Kragujevcu: na rami mu je visela kragujevka // žarg. ročna bomba brez držaja z nazobčano površino: v žepu ima dve kragujevki
  6.      kragúljček  -čka m (ū) zvonček pri konjski vpregi: pozvanjati s kraguljčki; od daleč se je slišalo zvonjenje kraguljčkov // temu podoben okrasek: na traku mu je bingljal kraguljček; čepica, čevlji s kraguljčki
  7.      kragúljec  -jca m (ū) zvonček pri konjski vpregi; kraguljček: cingljanje kraguljcev
  8.      krájcarček  -čka m () ekspr. manjšalnica od krajcar: plačal je dva krajcarčka / bil je brez krajcarčka
  9.      krájček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od krajec: odrezati krajček; rjavo zapečen krajček / krajček belega kruha / krajček lune 2. ekspr. delček, košček: komaj se je videl krajček sonca; krajček zemlje
  10.      krájec  -jca m () 1. kos kruha, odrezan na koncu štruce ali hlebca: pojedel je že več krajcev; suh, trd krajec // star. kos (zlasti kruha): odrezal si je velik krajec / krajec belega kruha 2. navadno v zvezi prvi, zadnji krajec luna, ko je viden njen desni ali levi del površine: na nebu se je pokazal prvi, zadnji krajec / lunin krajec; krajec lune // čas, ko je taka luna: ob prvem krajcu se je vreme spremenilo / luna je v krajcu 3. nav. mn. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: pogledal ga je izpod krajcev; široki krajci mu varujejo obraz / krajci klobuka 4. nav. mn., star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajci halje so se ji vlekli po tleh; krajci suknjiča / krajci ovratnika 5. redko delček, košček: krajec zemlje ◊ zool. zadnji (zob) sekalec
  11.      krájen  -jna -o prid. () 1. ki je na kraju, robu: krajna ploskev / zadel ga je s krajnim koncem avtomobila 2. star. krajeven: pogovarjali so se o krajnih razmerah / krajna imena
  12.      krajepís  -a m () knjiž. opis kraja, krajev: potopisi in krajepisi
  13.      krajepísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na krajepis: krajepisni podatki / krajepisni zemljevid
  14.      krajepísje  -a s () opisovanje krajev: domoznanstvo in krajepisje
  15.      krájevec  -vca m (á) nav. mn. 1. spodnji, navzven upognjeni del klobuka: nezaupno je gledal izpod krajevcev; črn klobuk z ozkimi krajevci; široki, veliki krajevci 2. star., navadno s prilastkom koničasti podaljšek pri oblačilu: krajevci suknjiča
  16.      krajéven  tudi krájeven -vna -o prid. (ẹ̄; á) nanašajoč se na kraj: seznaniti se s krajevnimi navadami; poznati krajevne potrebe; krajevne razmere / urediti krajevni promet; krajevni vlak, vodovod / krajevne padavine / krajevni praznik praznik, povezan s kakim pomembnim dogodkom iz zgodovine, zlasti iz narodnoosvobodilne vojne / krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; krajevni urad upravni organ občinske skupščine zunaj njenega sedeža; krajevna skupnost samoupravna skupnost, v kateri so združeni delovni ljudje in občani naselja, dela naselja ali več povezanih naselij / krajevno ime / majhna, velika krajevna oddaljenost ◊ astr. krajevni čas po krajevnem poldnevniku merjeno trajanje; lingv. krajevni odvisnik odvisni stavek, ki izraža kraj dejanja nadrednega stavka; krajevni prislov; ptt krajevno telefonsko omrežje omrežje, ki povezuje s centralo telefonske priključke v določenem kraju
  17.      krajévnost  tudi krájevnost -i ž (ẹ̄; á) 1. krajevna opredeljenost ali vezanost: označevanje krajevnosti 2. knjiž. lastnost, značilnost krajevnega: v romanu je posebno zanimivo podajanje krajevnosti
  18.      krajíšče  -a s (í) geom. krajna, končna točka črte: označiti krajišče; krajišče daljice / povezati krajišča trikotnika // teh. krajni, končni del predmeta: krajišče vzvoda
  19.      krájšanje  -a s () glagolnik od krajšati: krajšanje obleke / prijetno krajšanje zimskih večerov
  20.      krákanje  -a s () glagolnik od krakati: krakanje vran je naraščalo / ni mogel poslušati njenega jokajočega krakanja
  21.      kraljemòr  -ôra m ( ó) knjiž. umor kralja: preprečili so kraljemor
  22.      kraljéstvo  -a s (ẹ̑) država, ki ji vlada kralj: kraljestvo je razpadlo; dansko, švedsko kraljestvo / dedno kraljestvo // ekspr., navadno s prilastkom področje, kjer je kdo neomejen gospodar: razkazal mu je svoje kraljestvo; kuhinja je kraljestvo gospodinje / živeti v kraljestvu sanj ∙ ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobnorel. nebeško kraljestvo nebesa
  23.      králjev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na kralja: kraljev sin ♦ šah. kraljev gambit; kraljev kmet kmet, ki stoji na začetku igre pred kraljem; prim. kraljevi
  24.      kraljevánje  -a s () glagolnik od kraljevati: večstoletno kraljevanje znane dinastije / obdobje njenega kraljevanja v gledališču gre h koncu
  25.      kraljeváti  -újem nedov.) 1. biti kralj, vladati kot kralj: kraljeval je do smrti; (v) tej deželi je kraljevala znana dinastija / dobro, slabo kraljevati // ekspr. biti kje neomejen gospodar: v hiši je on kraljeval; star. kraljevati nad svojimi služabniki / tu kraljujeta ljubezen in sloga 2. ekspr. biti, nahajati se z močno izraženimi značilnostmi: med čudovitim sadjem sta kraljevali branjevki / na steni je kraljevala njegova slika 3. ekspr. stati, dvigati se nad čim: na hribu kraljuje mogočen grad / nad temnimi vrhovi kraljuje mesec

   16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA