Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (16.326-16.350) ![](arw_left.gif)
- kôteln -a -o [tǝl] prid. (ȏ) nanašajoč se na kotel: kotelna cev / kotelna pločevina / opraviti redni kotelni pregled ♦ strojn. kotelni kamen kotlovec; kotelna voda voda, primerna za parne kotle ♪
- kôtelski -a -o [tǝl] prid. (ó) nanašajoč se na kotel: kotelski ročaj / opraviti kotelski pregled ♪
- kóten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kot: dobili so kotne klopi, mize ◊ agr. kotni plug prevračalni plug s tremi ročicami za oranje nagnjenih površin; elektr. kotni jambor jambor, pri katerem električni vodnik spremeni smer; geom. kotna mera število, ki izraža velikost kota v kotnih enotah; (kotna) minuta šestdeseti del (kotne) stopinje; (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; (kotna) stopinja devetdeseti del pravega kota; teh. kotni ventil ventil na oglu dveh pravokotno stoječih cevi; kotno železo navadno kovinska palica, v prerezu podobna črki L ♪
- kotenína -e ž (í) močna, navadno nebeljena bombažna tkanina: rjuhe iz kotenine ♪
- kotenínast -a -o prid. (í) ki je iz kotenine: koteninast predpasnik; koteninasta krpa ♪
- kotênje -a s (é) glagolnik od kotiti: ob času kotenja; parjenje in kotenje ♪
- koteríja -e ž (ȋ) knjiž., redko klika: nastopili so proti koteriji / literarna, politična koterija ♪
- kotíček -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od kot(ič): skril se je v kotiček / svojega kotička pri oknu ni odstopil / zelenjadni kotiček / je redek v tem kotičku Evrope / v skrivnem kotičku njenega srca ∙ ekspr. pretaknili so vse kotičke povsod so pogledali, vse so preiskali; uredili so prodajni kotiček za cigarete oddelek; ekspr. dvorano so napolnili do zadnjega kotička popolnoma, čisto 2. s prilastkom skrajni del ust, oči: ob očesnih kotičkih so že bile gubice; kotiček ust / s kotički oči ga je opazoval 3. s prilastkom soba, prostor za kako dejavnost: odprli so pionirski kotiček; šahovski kotiček 4. s prilastkom stalna rubrika v časopisu, reviji, navadno le za ožji krog bralcev: urednik jezikovnega kotička; ugankarski kotiček; najraje bere zdravstveni kotiček ♪
- kotíranje -a s (ȋ) glagolnik od kotirati: kotiranje načrta / kotiranje na borzah ♪
- kotíren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kotiranje: kotirni sistem / kotirna črta, številka ♪
- kotíšče -a s (í) 1. prostor za kotenje: premestiti breje svinje v kotišče; čiščenje kotišča / kotišča komarjev so polivali s petrolejem 2. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavlja v veliki meri in odkoder se širi: to močvirje je kotišče bolezni; kotišča okužb / slabš. nekatera predmestja so bila prava kotišča zločinov ♪
- kotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od kotiti: v času paritve in kotitve / primer prezgodnje kotitve mladičev ♪
- kotlét 1 -a m (ẹ̑) kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta; zarebrnica: kupiti kotlet / svinjski, telečji kotlet / za večerjo je bil svinjski kotlet z omako ♪
- kotlét 2 -a m (ẹ̑) nav. mn., zastar. zalizek: imel je črne kotlete ♪
- kotlíček -čka m (ȋ) manjšalnica od kotel: zavreti vodo v kotličku / očistiti kotliček pri štedilniku posodo za gretje in shranjevanje vode // kotličku podobna skleda za mešanje: v kotličku stepaj štiri beljake ♪
- kotlíšče -a s (í) redko kotlarna, kotlovnica: v kotlišču je bila velika vročina ♪
- kôtlovec -vca m (ó) strojn. trdna usedlina, ki se nabira na stenah posod, v katerih se kuha, segreva voda: odstranjevanje kotlovca ♪
- kotlóven -vna -o prid. (ọ̄) koteln: kotlovna pločevina / kotlovna naprava na kurilno olje ♪
- kotomér -a m (ẹ̑) priprava za merjenje kotov: šestilo in kotomer / premični kotomer ♪
- kotoneáster -tra m (á) vrtn. okrasni grm z drobnimi belimi ali bledo rožnatimi cveti in rdečimi plodovi, panešplja: po parku so nasadili več vrst kotoneastrov ♪
- kotóren -rna m (ọ̄) nar. zahodno kotorna: priletela je jata kotornov ♪
- kováček -čka m (á) manjšalnica od kovač: kovaček že vihti kladivo / boji se plačati tistih par kovačkov ◊ zool. manjša, po hrbtu olivno zelenkasta ptica pevka, Phylloscopus trochilus ♪
- kováčev -a -o prid. (á) nanašajoč se na kovače: stisk žuljave kovačeve roke / kovačeve klešče kovaške klešče ∙ preg. kovačeva kobila je zmeraj bosa pri poklicnih storitvah svojca pridejo domači zadnji na vrsto ♪
- koválen -lna -o prid. (ȃ) ki se rabi za kovanje: kovalno orodje ♦ metal. kovalni preizkus preizkus, če se da kovina kovati; teh. kovalni stroj stroj za avtomatizirano kovanje drobnih izdelkov; vet. kovalna stena lesena stena, ob katero se pri podkovanju priveže nemiren konj; kovalne klešče podkovske klešče ♪
- kòvalénten -tna -o prid. (ȍ-ẹ̑) kem., v zvezah: kovalentni kristal kristal, v katerem so atomi vezani s kovalentno vezjo; kovalentna vez vez, ki veže atome istega elementa v molekulo ♪
16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326 16.351 16.376 16.401 16.426