Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (16.226-16.250)



  1.      korporativízem  -zma m () v nekaterih državah ureditev, osnovana na korporativnem sistemu
  2.      korpulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. debel, obilen: je korpulentne postave / vstopila je precej korpulentna ženska
  3.      korpus delikti  gl. corpus delicti
  4.      kórpusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na korpus 1: korpusno področje / korpusni general
  5.      korpuskuláren  -rna -o prid. () nanašajoč se na korpuskul: korpuskularno sevanje / korpuskularna teorija svetlobe teorija, po kateri je svetloba sestavljena iz fotonov
  6.      kórteks  -a m (ọ̑) anat. vrhnja plast nekaterih notranjih organov, skorja: operacija korteksa nadledvične žleze / možganski korteks možganska skorja
  7.      kórtes  -a m (ọ̑) v nekaterih državah, nekdaj zakonodajna skupščina, narodno predstavništvo: doseči zmago pri volitvah v kortese / španski kortesi
  8.      korúpten  -tna -o prid. () publ. (moralno) izprijen, pokvarjen, navadno zaradi podkupovanja: koruptna meščanska politika; posluževal se je najbolj koruptnih sredstev / koruptni uradniki podkupljivi
  9.      korúzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na koruzo: koruzna slama; koruzno steblo, zrno / koruzni zdrob; koruzna moka / koruzni kruh, močnik; koruzni žganci ♦ agr. lasje na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; zool. koruzni molj molj, ki povzroča škodo zlasti na koruzi, Sitotroga cerealella
  10.      koruzínje  -a s () nar. vzhodno koruzna slama: na njivah so ležali snopi koruzinja
  11.      koruzíšče  in korúzišče -a s (í; ū) 1. njiva, na kateri je rasla koruza: preorati koruzišče; koruzišča in krompirišča so bila suha 2. koruzna slama: na njivi so bili kupi koruzišča
  12.      korúzje  -a s () koruzna stebla, koruza: visoko koruzje
  13.      korvéta  -e ž (ẹ̑) voj. vojna ladja, oborožena s protiletalskim in protitorpednim orožjem za zaščito konvojev: konvoj s korveto / kapetan korvete čin, za stopnjo višji od poročnika bojne ladje, ali nosilec tega čina // nekdaj manjša vojna ladja, oborožena samo z eno baterijo
  14.      korvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na korveto: korvetno spremstvo / korvetni kapetan kapetan korvete
  15.      korzét  -a m (ẹ̑) tesno oprijet del ženskega spodnjega perila, ki stiska in oblikuje telo; steznik: doma je bila vedno brez korzeta; pretesen korzet
  16.      kósanje  -a s (ọ̑) glagolnik od kosati se: med njimi se je začelo tiho kosanje / tradicionalno veslaško kosanje
  17.      kósati se  -am se nedov. (ọ̑) 1. prizadevati si narediti kaj bolje in hitreje kot drugi: kosati se s kom pri delu, v delu; ekspr. kar kosale so se, katera bo povedala prva tekmovale / kosati se med seboj 2. nav. ekspr., z orodnikom imeti kako lastnost, značilnost v enaki meri kot drugi: v pridnosti se lahko kosa z njim; glede padavin se jesen kosa s pomladjo / letošnji pridelek se ne more kosati z lanskim primerjati // pojavljati se, nastopati v enaki meri: tu se natančnost kosa s točnostjo opisov 3. ekspr., redko boriti se, spopadati se: parnik se je kosal z viharjem / sovraštvo se kosa z ljubeznijo
  18.      kósec 1 -sca m (ọ̄) manjšalnica od kos1: kosci stekla / razrezati na drobne kosce ∙ ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno
  19.      kósec 2 -sca m (ọ̑) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: v detelji je hreščal kosec
  20.      kôsec  -sca m (ó) kdor kosi (travo): kosec kleplje koso
  21.      kósek  -ska m (ọ̑) manjšalnica od kos2: mladi koski se bodo kmalu izvalili
  22.      kósekans  -a m (ọ̑) geom., v zvezi kosekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu nasprotne katete v pravokotnem trikotniku
  23.      kôsem  tudi kósem -sma m (ó; ọ̄) 1. rahel skupek vlaken, dlak: volneni kosmi; kosmi prediva / trgati na kosme, v kosme kosmati / prišel je opraskan in brez nekaj kosmov las šopov // ekspr. temu podoben skupek česa sploh: kosmi meglic, oblakov; na nebu je bilo le nekaj belih kosmov oblakov / dim se je nad streho trgal v kosme 2. velika, cunjasta snežinka: padali so debeli kosmi / naletava, sneži v kosmih
  24.      koseskízem  -zma m () nav. ekspr. jezikovna značilnost pesnika Koseskega: koseskizmi v pesmi Kdo je mar? / kritik očita pesniku koseskizme
  25.      koséz  -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik sloja svobodnjakov, navadno družinikov v zgodnji fevdalni dobi: kosezi in starešine

   16.101 16.126 16.151 16.176 16.201 16.226 16.251 16.276 16.301 16.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA