Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.876-15.900)


  1.      kongrésovec  -vca m (ẹ̄) nav. ekspr. 1. udeleženec kongresa: kongresovci razpravljajo o novih znanstvenih dognanjih 2. v Združenih državah Amerike član kongresa: zasedanje kongresovcev ♪
  2.      kongruénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. skladnost, ujemanje: ta kongruenca je le navidezna; kongruenca med prepričanjem in življenjem ◊ geom. enakost geometrijskih likov po obliki in velikosti; skladnost; lingv. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi, ujemanje; mat. odnos med celima številoma, ki dasta, če se delita z istim številom, enak ostanek ♪
  3.      kongruénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. skladen, ujemajoč se: kongruentne oblike ♪
  4.      kongruéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. skladnost, ujemanje: kongruentnost vprašanj in odgovorov ♪
  5.      kóničen  -čna -o prid. (ọ́) teh. stožčast, šilast: konična oblika kladiva / konični ležaj kotalni ležaj, pri katerem imajo kotalke obliko prisekanih stožcev; konični zatič ♪
  6.      koníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konica 2: pomanjkanje konične električne energije; močna konična obremenitev cest ♪
  7.      kónjaček  -čka m (ọ̑) ekspr. manjšalnica od kónjak: popil je dve kavi in konjaček ♪
  8.      kônjec  -jca m (ó) nar. konjič: privezati konjca ♪
  9.      konjedêrec  in konjedérec -rca m (ȇ; ẹ̑) 1. slabš. kdor se (poklicno) ukvarja z odstranjevanjem živalskih trupel; konjač: konjederec je odpeljal konja, da ga zakoplje; konjederci in mesarji; z njim so ravnali kakor konjederci 2. nizko padar, mazač: noben konjederec mu ni mogel več pomagati ♪
  10.      konjedêrka  in konjedérka -e ž (ȇ; ẹ̑) ženska oblika od konjederec: oba sta prišla: konjederec in konjederka / v tej bolezni mu ni mogla pomagati nobena konjederka ♪
  11.      konjedêrnica  in konjedérnica -e ž (ȇ; ẹ̑) slabš. poslopje, stavba za ubijanje bolnih, oslabelih (domačih) živali; konjačija: odpeljati bolnega konja v konjedernico ♪
  12.      konjektúra  -e ž (ȗ) knjiž., redko ugibanje, domneva: to trdi na osnovi konjekture ♦ lit. dopolnitev, izpolnitev manjkajočega ali pokvarjenega dela besedila po domnevi, sklepanju ♪
  13.      konjeníca  -e ž (í) v nekaterih državah konji in konjeniki v vojski za preboj in hiter prodor v sovražnikovo zaledje: konjenica je napadla // rod kopenske vojske s konji in konjeniki: služil je pri konjenici / lahka, težka konjenica ♪
  14.      konjeník  -a m (í) v nekaterih državah vojak konjeniške enote: služil je kot konjenik; četa konjenikov ♪
  15.      konjeníški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na konjenike ali konjenico: konjeniški polk; konjeniška enota / konjeniški napad / konjeniška uniforma 2. nanašajoč se na konjeništvo: ukvarja se s konjeniškim športom / konjeniški klub ♪
  16.      konjeníštvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja z vzgojo jahačev, z vzrejo in dresuro konj, z organizacijo konjskih dirk: v konjeništvu je dosegel lepe uspehe / ukvarja se s konjeništvom s konjeniškim športom ♪
  17.      konjeréja  -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo konj: razvoj konjereje in govedoreje ♪
  18.      konjeréjec  -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec ♪
  19.      konjeréjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konjerejce ali konjerejo: na dirkah so sodelovali konji iz vseh konjerejskih krajev / konjerejsko delo ♪
  20.      konjétina  in konjetína -e ž (ẹ̑; í) redko konjsko meso: pečena konjetina; zrezki iz konjetine ♪
  21.      kônjev  -a -o (ó) svojilni pridevnik od konj: konjev hrbet ♪
  22.      konjevódec  -dca m (ọ̑) kdor vodi in oskrbuje konja: dela kot konjevodec / pri vojakih je bil konjevodec ♪
  23.      konjíček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od konj: osedlati, vpreči konjička; gledala je za dirkajočim konjičkom / gugalni konjiček ∙ ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom 2. najljubše delo v prostem času: zbiranje starin je njegov konjiček / skoraj vsak človek ima svojega konjička ◊ zool. morski konjiček majhna riba s cevastim gobcem in konju podobno glavo, Hippocampus ♪
  24.      kónjunktiven  in konjunktíven -vna -o prid. (ọ̑; ȋ) nanašajoč se na konjunktiv ali konjunkcijo: konjunktivni stavek / konjunktivna sodba ♪
  25.      konjunktúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na konjunkturo: ustvarjati konjunkturne dobičke / konjunkturni predmeti; konjunkturno blago / konjunkturni in nekonjunkturni poklici ♪

   15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA