Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.526-15.550)



  1.      koledárček  -čka m (á) manjšalnica od koledar 2: pogledati na koledarček / v usnje vezani žepni koledarčki
  2.      koledárnik  -a m () ekspr. pisec, sestavljavec koledarja: razprava o slovenskih koledarjih in koledarnikih
  3.      koledárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na koledar: priprava nove koledarske reforme; zapisovanje dogodkov v koledarskem zaporedju / koledarski sestavki sestavki, objavljeni v koledarju / koledarska zima od 21. decembra do (vključno) 20. marca; koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra
  4.      koledárstvo  -a s () nav. ekspr. sestavljanje, izdajanje koledarjev: ukvarja se s koledarstvom
  5.      koléden  -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledni običaji; koledni sprevod; koledne pesmi
  6.      kolédnica  -e ž (ẹ̑) etn. 1. voščilna pesem, kakršne pojejo koledniki: peti kolednice / božična, novoletna kolednica; kresna kolednica 2. ženska, ki koleduje: koledniki in kolednice
  7.      kolédnik  -a m (ẹ̑) etn. kdor koleduje: hodil je s koledniki od vasi do vasi
  8.      kolédniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kolednike ali koledovanje: koledniški obhodi; koledniške navade
  9.      koledovánje  in kolédovanje -a s (; ẹ̑) glagolnik od koledovati: koledovanja se je redno udeleževal
  10.      koledováti  -újem in kolédovati -ujem nedov.; ẹ̑) 1. etn. hoditi od hiše do hiše, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem, in s petjem ali igranjem želeti srečo: le malokje še koledujejo 2. nar. s petjem ali igranjem nabirati darove: na starost je veliko koledoval 3. nar. zahodno hoditi od hiše do hiše, zlasti zaradi klepetanja; vasovati: sosede so veliko koledovale
  11.      kóledž  -a in kólidž -a tudi college -ea [tretja oblika kólidž tudi kóledž] m (ọ̑) v angleškem in ameriškem okolju višja ali visoka šola ali univerzi pridružena znanstvena ustanova: obiskovati koledž / vse tri otroke ima na koledžu
  12.      koléga  -a tudi -e m (ẹ̑) 1. kdor ima s kom enak poklic ali je zaposlen v isti ustanovi: on je moj kolega; za pomoč je poprosil mlajšega kolega / kolega iz službe, šolskih let / kot nagovor spoštovani kolega 2. pog. tovariš, prijatelj: ves prosti čas prebije s kolegi; bila sta dobra kolega
  13.      kolegiálen 1 -lna -o prid. () pog. tovariški, prijateljski: biti kolegialen / imeti kolegialen odnos do drugih
  14.      kolegiálen 2 -lna -o prid. () nanašajoč se na kolegij 2: ustanovitev kolegialnih organov / kolegialno vodstvo države
  15.      kolegiálnost  -i ž () pog. tovarištvo, prijateljstvo: kolegialnost med sošolci / to je naredil le iz kolegialnosti do njega
  16.      kolegiáten  -tna -o prid. () kolegialen2: kolegiatni način vodenja ♦ rel. kolegiatni kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje
  17.      kolégica  -e ž (ẹ̑) 1. ženska, ki ima s kom enak poklic ali je zaposlena v isti ustanovi: ravnatelj je predstavil novo kolegico / kolegica iz pisarne 2. pog. tovarišica, prijateljica: ima veliko kolegic; njena najboljša kolegica
  18.      kolégij  -a m (ẹ́) 1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij // nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija 2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora 3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij ◊ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli
  19.      kolégijski  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kolegij: o tem bo razpravljal kolegijski organ / kolegijsko odločanje / sprehajala sta se med starimi kolegijskimi zgradbami
  20.      koléginja  -e ž (ẹ̑) zastar. kolegica, prijateljica: med koleginjami ni bila priljubljena / postali sta dobri koleginji
  21.      kolegnína  -e ž () nekdaj pristojbina za bivanje v kolegiju in za obiskovanje šole
  22.      kôlek  -lka tudi -a m (ō) nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge: kupiti kolek; priloga naj bo kolkovana s kolkom za dva dinarja
  23.      kolékcija  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih, zbirka: kolekcija slik, vzorcev, znamk / tovarna pletenin je predstavila prve spomladanske kolekcije; reklama za novo knjižno kolekcijo zbirko / ekspr. kupil ji je celo kolekcijo brisač in krp
  24.      kolékta  -e ž (ẹ̑) knjiž. nabiranje darov, prostovoljnih prispevkov, zlasti v cerkvi, nabirka: prirediti kolekto // tako zbrani darovi, prostovoljni prispevki: prisvojil si je vso kolekto
  25.      kolektív  -a m () skupnost ljudi, ki jih povezuje skupno delo, skupni interesi: kolektiv o tem ni bil obveščen; posvetovati se z delovnim kolektivom; majhen kolektiv; upoštevati interese kolektiva; izlet, sestanek kolektiva; skrbeti za zdrave odnose v kolektivu / privajanje na življenje v kolektivu / šolski, tovarniški kolektiv / z združitvijo se strinja ves delovni kolektiv vsi člani delovne organizacije / slabo gospodarjenje nekaterih delovnih kolektivov delovnih organizacij / profesorski kolektiv profesorjiekspr. knjiga je delo kolektiva več ljudi

   15.401 15.426 15.451 15.476 15.501 15.526 15.551 15.576 15.601 15.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA