Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.401-15.425)



  1.      knjigotŕžen  -žna -o prid. () knjigotrški: knjigotržne razmere
  2.      knjigovéški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na knjigoveze ali knjigoveštvo: knjigoveška delavnica / knjigoveški nož, stroj; knjigoveško lepilo
  3.      knjigovéštvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu
  4.      knjigovéz  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez
  5.      knjigovézka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od knjigovez
  6.      knjigovéznica  -e ž (ẹ̑) delavnica, obrat za vezavo knjig: sodobno opremljena knjigoveznica
  7.      knjigovódstven  -a -o prid. (ọ̑) knjigovodski: knjigovodstvena evidenca / knjigovodstveno osebje
  8.      knjigožêr  in knjigožér -a m (; ẹ̑) slabš. kdor veliko, hitro bere: postal je pravi knjigožer
  9.      knjížen  -žna -o prid. () 1. nanašajoč se na knjigo: knjižni hrbet, ovitek; nagrada za najboljšo knjižno opremo / knjižna omara, polica / knjižni sejem; novosti s knjižnega trga / knjižni katalog, oglas; delo je izšlo v priljubljeni knjižni zbirki / uveljavil se je kot knjižni ilustrator / njegove pesmi so izšle v knjižni obliki ∙ ekspr. knjižni molj kdor zelo veliko bere, študira // redko književen, literaren: izdajati knjižni časopis / delo je njegov knjižni prvenec 2. lingv. nanašajoč se na kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti: knjižni jezik; knjižna izreka 3. ki se rabi za knjiženje: knjižni stroj ◊ ekon. knjižni denar imetje na bančnem računu, ki se uporablja kot plačilno sredstvo; tisk. knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev knjížno prisl.: ta izraz zveni nekoliko knjižno
  10.      knjíženje  -a s () glagolnik od knjižiti: kartica za knjiženje izdanega blaga
  11.      knjižéven  -vna -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na književnost: seznanjati se z različnimi književnimi zvrstmi / izdajati književni list; ta roman je pisateljevo najpomembnejše književno delo / književna umetnost / književni teoretik; književna kritika 2. redko knjižen: književni sejem
  12.      knjižévnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki piše literarna dela umetniške vrednosti: nadarjena, priznana književnica
  13.      knjižévnik  -a m (ẹ̑) kdor piše literarna dela umetniške vrednosti: pomemben, ugleden književnik; brati eseje in kritike znanega književnika; književniki in publicisti / svobodni književnik ki se poklicno ukvarja s pisanjem takih del; društvo književnikov
  14.      knjižévniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na književnike: posvetil se je književniškemu delu / književniški simpozij
  15.      knjižévnost  -i ž (ẹ̄) 1. umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik: zanimati se za književnost; razvoj evropske književnosti; zgodovina književnosti; predavanje o ruski književnosti / domača, prevodna, tuja književnost; klasična, sodobna književnost; književnost med obema vojnama / študirati svetovno književnost // navadno s prilastkom dela te umetnosti: brati mladinsko, otroško književnost; kupuje angleško, francosko, poljsko književnost 2. navadno s prilastkom celota umetniških, znanstvenih, poljudnih del naroda, človeštva: temeljna dela slovenske književnosti / na fakulteti predava književnost 3. redko, navadno s prilastkom knjige, spisi o kaki stroki, kakem področju; literatura: tiskati pedagoško, politično književnost
  16.      knjížničen  -čna -o prid. () nanašajoč se na knjižnico: knjižnični inventar; dopolnjevati knjižnično gradivo / razširiti knjižnično mrežo
  17.      knjížnojezikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) lingv. nanašajoč se na knjižni jezik: knjižnojezikovne norme / knjižnojezikovna samostojnost
  18.      knôfek  -fka m (ọ̄) nižje pog. gumbek: oblekica z lepimi, rdečimi knofki
  19.      knójevec  -vca m (ọ̑) pog., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 član Korpusa narodne obrambe Jugoslavije: knojevci so uspešno izpolnjevali svoje naloge
  20.      kòaksiálen  -lna -o prid. (-) elektr., navadno v zvezi koaksialni kabel kabel iz dveh, med seboj izoliranih vodnikov, ki imata isto, skupno os
  21.      koalírati se  -am se dov. in nedov. () publ. povezati se zaradi skupnega cilja: meščanske stranke so se koalirale koalíran -a -o: koalirane stranke
  22.      kobacánje  -a s () glagolnik od kobacati: nerodno kobacanje
  23.      kóbalten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. (kobaltovo) moder: kobaltna barva / kobaltno nebo
  24.      kobúlček  -čka m () manjšalnica od kobul: kobulček jagod ♦ bot. kobulček socvetje na posameznem poganjku sestavljenega kobula; zali kobulček rastlina z drobnimi cveti v kobulih, ki jih obdajajo beli ali rdečkasti listi, Astrantia
  25.      kôcelj  -clja m (ó) nar. zahodno štor, kocen: zeljni kocelj

   15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476 15.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA