Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.376-15.400)



  1.      kmétovstvo  -a s (ẹ́) redko kmetstvo: kmetovstvo propada; meščanstvo in kmetovstvo
  2.      kmétski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena
  3.      kmétstvo  -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva
  4.      kmísati se  -am se nedov. () nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav
  5.      knájpanje  -a s () glagolnik od knajpati se: zdravnik mu je priporočil knajpanje / knajpanje v snegu, mrzli vodi
  6.      knájpati se  -am se nedov. () med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno
  7.      knédelj  -na tudi -dlja [dǝl] m (ẹ́) nav. mn., nižje pog. cmok: najedel se je knedeljnov
  8.      knéftra  -e ž (ẹ̑) nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra
  9.      knéginja  tudi knegínja -e ž (ẹ̑; í) 1. v nekaterih deželah plemkinja, za stopnjo višja od grofice: bogata kneginja; kneginja in grofica 2. knezova žena: knez in kneginja
  10.      knéštvo  -a s (ẹ̑) knežji naslov: dobiti, doseči kneštvo
  11.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis
  12.      knézoškòf  -ófa tudi -ôfa m, im. mn. knézoškófi tudi knézoškôfi in knézoškófje tudi knézoškôfje (ẹ̑- ẹ̑-ọ́, ẹ̑-ó) rel., nekdaj škof, ki je hkrati tudi cerkveni knez: knezoškofi in drugi cerkveni dostojanstveniki
  13.      knézoškofíjski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na knezoškofa: knezoškofijska kapela / knezoškofijski ordinariat
  14.      kneževánje  -a s () glagolnik od kneževati: dolgoletno kneževanje
  15.      kneževáti  -újem nedov.) knjiž. biti knez, vladati kot knez: kneževal je več let / tukaj je kneževal slovenski knez
  16.      knéževič  -a m (ẹ̑) knezov sin: mlad kneževič
  17.      kneževína  -e ž (í) dežela, ki ji vlada knez: država je bila razkosana na kneževine / kneževina Monaco
  18.      knéževski  -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo
  19.      knéžič  -a m (ẹ̑) 1. redko knezov sin: knezi in knežiči 2. iron. knez: kaj pa bodo takile knežiči
  20.      knéžji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov ♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti
  21.      knéžna  -e ž (ẹ̑) knezova hči: knez in knežna; drži se kot kakšna knežna
  22.      kníttelvêrz  -a [-itǝl-] m (-) lit. navadno četverostopni jambski verz z zaporedno rimo: pesnitev v knittelverzih
  23.      knjigobŕbec  -bca m () slabš. kdor (rad) veliko bere, išče v knjigah: bil je strasten knjigobrbec
  24.      knjigoljúbec  -bca m () zastar. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil
  25.      knjigotŕžec  -žca m () kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki

   15.251 15.276 15.301 15.326 15.351 15.376 15.401 15.426 15.451 15.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA