Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.151-15.175)


  1.      klečévje  -a s (ẹ̑) več kleči, kleči: videlo se je le sivo klečevje ♪
  2.      kléj  -a m (ẹ̑) lepilo, pridobljeno zlasti iz nekaterih živalskih snovi: premazati, zalepiti s klejem / kuhati klej / klej v tablicah / čevljarski, mizarski klej; kostni, kožni klej; rastlinski, živalski klej ♦ teh. hladni klej ki lepi brez segrevanja; kazeinski klej iz kazeina, apna in dodatkov ♪
  3.      kléjar  -ja m (ẹ̑) izdelovalec kleja: po poklicu je klejar ♪
  4.      klejárna  -e ž (ȃ) tovarna kleja: dela v klejarni ♪
  5.      kléjast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejaste snovi / ima klejast okus / klejasta slina lepljiva ♪
  6.      kléjati  -am nedov. (ẹ̑) klejiti: klejati les kléjan -a -o: klejan papir; klejana nit ♪
  7.      kléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klej: klejna raztopina, voda / klejni lonec / klejne barve barve, ki imajo kot vezivo klej ♦ papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije ♪
  8.      klejênje  tudi kléjenje -a s (é; ẹ̑) glagolnik od klejiti: klejenje papirja, platna / stroj za klejenje ♪
  9.      klejíti  -ím tudi kléjiti -im nedov. (ȋ í; ẹ̑) premazovati s klejem: klejiti deske ♦ papir. klejiti papir obdelovati papir, papirno snov s klejnimi sredstvi; tekst. klejiti nit, platno prepajati nit, platno s klejem klejèn -êna -o tudi kléjen -a -o: klejeni papir; klejeno platno ♪
  10.      kléjnat  -a -o prid. (ẹ̑) redko klejen: klejnata tekočina ♪
  11.      Klék  -a m (ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju gora, na kateri se zbirajo čarovnice: vsako noč leta na Klek ♪
  12.      klék  -a m (ẹ̑) bot. zimzeleno drevo ali grm s ploščatimi poganjki in majhnimi olesenelimi storžki, Thuja: ameriški, vzhodni klek ♪
  13.      klèk  tudi klék kléka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) šport. klečanje na obeh kolenih: preval iz kleka ♪
  14.      klèk  klêka in klék -a m (ȅ é; ẹ̑) evfem., navadno kot kletvica hudič, vrag: ti klek ti! da bi te klek! glej ga kleka! ♪
  15.      kléka  -e ž (ẹ́) slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko // krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko ♪
  16.      klékarica  -e ž (ẹ̑) po ljudskem verovanju čarovnica, ki se z drugimi čarovnicami sestaja na Kleku: gotovo ga je urekla klekarica ♪
  17.      klékast  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kleko: klekast konj / klekasto drevo ♪
  18.      klékelj  -klja tudi -na [kǝl] m (ẹ́) obrt. majhna lesena tuljava za ročno delanje čipk: naviti sukanec na klekelj ♪
  19.      klékljanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od klekljati: preživlja se s klekljanjem / blazinica, sukanec za klekljanje / klekljanje čipk / ekspr. odložila je klekljanje ♪
  20.      klékljarica  -e ž (ẹ̑) izdelovalka klekljanih čipk: bila je klekljarica ♪
  21.      klékljarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na klekljarice ali klekljanje: klekljarsko delo / klekljarski sukanec / klekljarska šola ♪
  22.      klékljarstvo  -a s (ẹ̑) klekljarska obrt: klekljarstvo je v teh krajih zelo razvito ♪
  23.      klékljati  -am nedov. (ẹ̑) delati, izdelovati čipke s kleklji: sedela je na peči in klekljala / zna klekljati klékljan -a -o: lepe klekljane čipke ♪
  24.      klékniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) star. poklekniti: čakal je, da vdano klekne predenj // pasti, zgruditi se: zajokala je in kleknila na stol ♪
  25.      kléman  -a -o prid. (ẹ̄) redko presnet, preklet: klemani sitnež, spet je tukaj; klemane babe ♪

   15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA