Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (15.076-15.100)



  1.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi
  2.      kjèrkóli  in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri
  3.      kjèrsibódi  in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (-ọ́; ẹ̑-ọ́) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje
  4.      kláden  -dna -o prid. () redko kladast: gradnja kladnih sten
  5.      kládivce  tudi kladívce -a s (á; ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno
  6.      kládiven  tudi kladíven -vna -o prid. (á; ) nanašajoč se na kladivo: kladivni ročaj ♦ strojn. kladivni mlin mlin kladivar
  7.      kládivišče  in kladivíšče -a s (á; í) ročaj kladiva: leseno kladivišče
  8.      kládje  -a s () več klad, klade: kup kladja
  9.      kládvenica  -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena
  10.      klafánje  -a s () glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje
  11.      klafédra  tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci
  12.      klaféta  tudi klafêta -e ž (ẹ̑; ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: prišel je umazan in s klafeto na glavi; nosil je preluknjano klafeto // klobuk sploh: snemite svojo klafeto, gospod
  13.      klájen  -jna -o prid. () agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor
  14.      klamotériti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil
  15.      klánček  -čka m (á) manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic
  16.      klánec  -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hribfiz. poševna ravnina
  17.      klánjanje  -a s () glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci
  18.      klánjati se  -am se nedov. () 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretiranoslabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel
  19.      klánje  -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa
  20.      klánovec  -vca m () slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev
  21.      klapoúšec  -šca m () ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje
  22.      klapoúšen  -šna -o prid.) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno
  23.      klarét  -a m (ẹ̑) agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta
  24.      klarinét  -a m (ẹ̑) pihalni instrument z višjim tonskim obsegom: igrati klarinet / altovski, basovski klarinet
  25.      klarinetíst  -a m () kdor igra klarinet: nastop klarinetistov

   14.951 14.976 15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA