Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (15.076-15.100)
- kjèrkóli in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli prisl. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) izraža nedoločnost, poljubnost kraja: napil se je v gostilni ali pri sosedih ali kjerkoli; tam je kmetijstvo naprednejše kakor kjerkoli v Evropi ♪
- kjèrkóli in kjérkóli in kjèr kóli in kjér kóli vez. (ȅ-ọ̑; ẹ̑-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, na katerem se dejanje dogaja: kjerkoli se ustaviš, povsod ga najdeš / ustavlja se v vsaki gostilni, kjerkoli imajo dobro vino v kateri ♪
- kjèrsibódi in kjérsibódi in kjèr si bódi in kjér si bódi prisl. (ȅ-ọ́; ẹ̑-ọ́) kjerkoli: avtobus se ne ustavlja kjersibodi, ampak samo na postajah; tu lahko več koristiš kakor kjersibodi drugje ♪
- kláden -dna -o prid. (ȃ) redko kladast: gradnja kladnih sten ♪
- kládivce tudi kladívce -a s (á; ȋ) manjšalnica od kladivo: pribiti žebelj s kladivcem; udarjati s kladivcem po nakovalu / leseno kladivce / kladivce v zvoniku ◊ anat. slušna koščica, priraščena na bobnič; muz. lesena priprava v klavirju, pianinu, ki udarja na struno ♪
- kládiven tudi kladíven -vna -o prid. (á; ȋ) nanašajoč se na kladivo: kladivni ročaj ♦ strojn. kladivni mlin mlin kladivar ♪
- kládivišče in kladivíšče -a s (á; í) ročaj kladiva: leseno kladivišče ♪
- kládje -a s (ȃ) več klad, klade: kup kladja ♪
- kládvenica -e ž (ā) zool. morski som s kladivu podobno glavo, Sphryna zygaena ♪
- klafánje -a s (ȃ) glagolnik od klafati: koliko časa zapravi s klafanjem / moti jo njegovo klafanje ♪
- klafédra tudi klafêdra -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: nosi tisto klafedro s širokimi krajci ♪
- klaféta tudi klafêta -e ž (ẹ̑; ȇ) pog., slabš. grd, ponošen klobuk: prišel je umazan in s klafeto na glavi; nosil je preluknjano klafeto // klobuk sploh: snemite svojo klafeto, gospod ♪
- klájen -jna -o prid. (ȃ) agr., v zvezi klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor ♪
- klamotériti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) redko klamati: klamoteri po stopnicah / kaj pa si klamoteril po hosti hodil ♪
- klánček -čka m (á) manjšalnica od klanec: zaviti po klančku navzdol / ves klanček je poln trobentic ♪
- klánec -nca m (á) strmi del poti, ceste: srečala sta se na klancu; šel je po hudem, strmem klancu / pot ima precej klancev / stopati, voziti v klanec navkreber // nagnjen svet, strmina: spustil se je po klancu v dolino; hiša stoji pod klancem / star. iti čez klanec grič, hrib ♦ fiz. poševna ravnina ♪
- klánjanje -a s (ȃ) glagolnik od klanjati se: globoko klanjanje / klanjanje pisatelju / hlapčevsko klanjanje pred tujci ♪
- klánjati se -am se nedov. (ȃ) 1. pozdravljati z nagibom glave ali glave in zgornjega dela telesa: že od daleč se ji je klanjal; globoko se klanjati; klanjala se je na vse strani / v meščanskem okolju, kot pozdrav klanjam se, gospa; pren., ekspr. breze se klanjajo do tal 2. ekspr. izkazovati komu čast, spoštovanje: zaslužil je, da so se mu klanjali; ob njenem zadnjem uspehu se ji je vse klanjalo / vznes. klanjati se njegovemu spominu / ženske rade vidijo, če se jim moški klanjajo če jim laskajo / klanjati se do tal zelo, pretirano ∙ slabš. nikar se ne klanjaj pred njimi ne ponižuj se 3. zastar., z dajalnikom podrejati se, uklanjati se: klanjala se je pač očetovi volji; v vsem se mora klanjati drugim klanjajóč se -a -e: klanjajoč se na vse strani, je odšel ♪
- klánje -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne / klanje lesa ♪
- klánovec -vca m (ȃ) slabš. pripadnik klana: sodelovanje klanovcev ♪
- klapoúšec -šca m (ȗ) ekspr. žival s klapastimi ušesi, navadno zajec: klapoušec ji je požrl vse zelje na vrtu; pren. pa so res klapoušci ti fantje ♪
- klapoúšen -šna -o prid. (ū ȗ) 1. nav. ekspr. ki ima klapasta ušesa: klapoušen zajec; klapoušna svinja 2. ekspr. potrt, pobit: vrnil se je klapoušen; čemerna, klapoušna ženska / kaj bi s takim klapoušnim, bojazljivim možem ponižnim, strahopetnim klapoúšno prisl.: držal se je pobito, klapoušno ♪
- klarét -a m (ẹ̑) agr. belo vino, dobljeno z neposrednim stiskanjem grozdja: kozarec klareta ♪
- klarinét -a m (ẹ̑) pihalni instrument z višjim tonskim obsegom: igrati klarinet / altovski, basovski klarinet ♪
- klarinetíst -a m (ȋ) kdor igra klarinet: nastop klarinetistov ♪
14.951 14.976 15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176