Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (14.976-15.000)


  1.      kès  -a tudi -à [kǝs] m (ǝ̏ ǝ̄, ȁ) knjiž. kesanje: prevzel ga je kes; globok kes / v srcu ni čutila kesa ♪
  2.      kesánje  -a [kǝs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja ♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi ♪
  3.      kesáti se  -ám se [kǝs] nedov. (á ȃ) imeti, čutiti kesanje: kesa se svojega dejanja, obljube / kesal se je, da je bil prepozen / ekspr. še kesal se boš! ♪
  4.      kesón  -a m (ọ̑) 1. grad. spodaj odprta velika, navadno armiranobetonska posoda za dela pod vodo: kopati v kesonu / del predora bodo zgradili s pomočjo kesonov 2. teh. zgoraj odprta, zaboju podobna priprava za tovor na vozilu, zlasti tovornem avtomobilu: napolniti keson; stranica kesona ♪
  5.      kesónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na keson: oba opornika bi morali izdelati v kesonskem sistemu; kesonska gradnja / kesonski delavec ♦ med. kesonska bolezen bolezen zaradi prehitrega prehoda z velikega pritiska na navadnega ♪
  6.      késteljski  tudi késtheljski -a -o prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji ♪
  7.      kêš  -a m (ȇ) žarg. gotovina: nimam keša, plačal bom s čekom ♪
  8.      ketlaški  tudi kötlaški -a -o [két-] prid. (ẹ̑) arheol., v zvezi ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah ♪
  9.      ketón  -a m (ọ̑) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo sekundarnega alkohola: aldehidi in ketoni ♪
  10.      kévder  -dra m (ẹ́) nižje pog. klet: šla je v kevder po jabolka / vinski kevder ♪
  11.      kévdrc  -a m (ẹ̑) nižje pog. klet: vrata kevdrca ♪
  12.      kianizíranje  -a s (ȋ) les. postopek, pri katerem se les prepoji z živosrebrovim kloridom, da se mu poveča trajnost ♪
  13.      kibernétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kibernetiko: kibernetične metode / kibernetični stroji; kibernetična naprava / kibernetični laboratorij ♪
  14.      kibernétik  -a m (ẹ́) strokovnjak za kibernetiko: kibernetiki in fiziki ♪
  15.      kibernétika  -e ž (ẹ́) veda, ki raziskuje podobnost med delovanjem strojev in živo naravo: nagel razvoj kibernetike / strokovnjak za kibernetiko ♪
  16.      kibernétski  -a -o prid. (ẹ̑) kibernetičen: kibernetski stroji; kibernetska tehnika ♪
  17.      kídanje  -a s (í) glagolnik od kidati: lopata za kidanje snega / kidanje gnoja ♪
  18.      kídoven  -vna -o prid. (í) nar., v zvezi kidovne vile gnojne vile ♪
  19.      kífeljc  -a [fǝl] m (ȋ) pog. 1. pecivo iz kvašenega testa, podkvaste oblike; rogljič: imajo sveže kifeljce; maslen kifeljc; žemlje in kifeljci // pecivo podkvaste oblike, navadno iz piškotnega testa in z nadevom: orehovi kifeljci 2. slabš. policaj, miličnik: kifeljci ga že iščejo ♪
  20.      kífeljčar  -ja [fǝl] m (ȋ) agr. boljši krompir domačih in tujih sort z belim ali rumenim mesom ter rogljičasto obliko gomoljev: njivo so posadili s kifeljčarjem ♪
  21.      kífeljček  -čka [fǝl] m (ȋ) manjšalnica od kifeljc: iz pekarne diši po svežih kifeljčkih; kupila je žemljo in dva kifeljčka / orehovi, vanilijevi kifeljčki ♪
  22.      kihálen  -lna -o prid. (ȃ) ki povzroča kihanje: vzel je kihalni prašek ♪
  23.      kíhanje  -a s (í) glagolnik od kihati: kašljanje in kihanje ♪
  24.      kíhavec  -vca m (í) 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca ♪
  25.      kíjec  -jca m (ȋ) manjšalnica od kij: v roki je stiskal svoj kijec / udarjati s kijci po deski ♪

   14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976 15.001 15.026 15.051 15.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA