Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (14.876-14.900)


  1.      kazuístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kazuiste ali kazuistiko: kazuistično reševanje konkretnih primerov / kazuistično mišljenje ♪
  2.      kažipóten  -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kažipot: kažipotni napisi / kažipotne table na križiščih; kažipotno znamenje ♪
  3.      kdóvé  in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam ♪
  4.      kébast  -a -o prid. (ẹ́) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta ♪
  5.      kébček  -čka m (ẹ̄) zool. s puhom porasel ptičji mladič; mahovec: fazanji kebček ♪
  6.      kebèl  -blà tudi kèbel -bla [kǝbǝu̯] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) nar. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma; škaf: kebel vode; ženske s kebli na glavi ♪
  7.      kéber  -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja ♪
  8.      keblíca  -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido ♪
  9.      keblìč  -íča [kǝb] m (ȉ í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče ♪
  10.      keblíček  -čka [kǝb] m (ȋ) manjšalnica od kebel: kebliček vode ♪
  11.      kébrček  -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček ♪
  12.      kèc  -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblika kǝc] m (ǝ̏ ȁ, ǝ̀; ȅ é; ẹ̑) 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha ♪
  13.      kèc  [kǝc] medm. (ǝ̏) klic mački beži, pojdi: kec z mize ♪
  14.      kečíga  -e ž (í) zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige ♪
  15.      kêčka  in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko ♪
  16.      kéčup  -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka ♪
  17.      kedaj  gl. kdaj ♪
  18.      kedív  -a m (ȋ) zgod., od 1867 do 1914 naslov za egiptovskega vladarja ♪
  19.      kefalopod  gl. cefalopod ♪
  20.      kefír  -ja m (ȋ) gastr. kislo mleko iz segretega mleka z dodatkom mlečnokislinskih bakterij in kvasnic: sirotka, jogurt in kefir ♪
  21.      kêgelj  tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev ♪
  22.      kêgeljen  tudi kégeljen -jna -o [gǝl] prid. (ȇ; ẹ̑) šport., v zvezi kegeljni križ kvadratast predmet z železnimi podstavki za keglje ♪
  23.      kegljáč  -a m (á) igralec pri kegljanju: balinarji in kegljači / kegljači na ledu ♪
  24.      kegljáčica  -e ž (á) igralka pri kegljanju: nastop kegljačic ♪
  25.      kegljánje  -a s (ȃ) (športna) igra, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: gojiti kegljanje / mednarodni turnir, prvenstvo v kegljanju / kegljanje na ledu ♪

   14.751 14.776 14.801 14.826 14.851 14.876 14.901 14.926 14.951 14.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA