Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (14.751-14.775)


  1.      kasiterít  -a m (ȋ) min. rudnina kositrov oksid: fluorit in kasiterit ♪
  2.      kaskáden  -dna -o prid. (ȃ) teh. postavljen zaporedno, v padajočih stopnjah: kaskadna hidroelektrarna / kaskadna vezava ♪
  3.      kaskadêr  -ja m (ȇ) film. kdor je izurjen za izvajanje zahtevnih telesnih spretnosti in nadomešča igralca v nevarnih prizorih: dubler in kaskader / filmski kaskader ♪
  4.      kasnè  -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. počasnež, zamudnež: težko je gledati kasneta ♪
  5.      kasnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. imeti zamudo, biti pozen: le malo je kasnel / njegov duševni razvoj kasni zaostaja ♪
  6.      kasnítev  -tve ž (ȋ) knjiž. zamuda, zamujanje: kasnitve kooperantov / kasnitev z dobavljanjem ♪
  7.      kastanjéta  -e ž (ẹ̑) nav. mn., muz. glasbilo iz dveh školjkastih ploščic, ki udarjata druga ob drugo: natakniti kastanjete; udarjati s kastanjetami ♪
  8.      kastél  -a m (ẹ̑) 1. arheol. rimska utrdba kvadratne oblike: zavarovati mejo s kasteli; kasteli ob Donavi 2. knjiž. grad, trdnjava: španski kasteli ♪
  9.      kastelán  -a m (ȃ) knjiž. gospodar ali poveljnik gradu, gradnik: obmejni kastelani; vojvode in kastelani ♪
  10.      kastelánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od kastelan: lepa kastelanka ♪
  11.      kastelologíja  -e ž (ȋ) veda o gradovih: ukvarjati se s kastelologijo ♪
  12.      kásten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kasto: indijski kastni sistem / kastna ureditev / kastni odnosi v podjetju ♪
  13.      kastórec  -rca m (ọ̑) star. nekoliko kosmat klobuk iz zajčje dlake: pokriti se s kastorcem ♪
  14.      kastríranec  -nca m (ȋ) med., vet. kdor je skopljen; skopljenec: pitani bikci in kastriranci ♪
  15.      kastríranje  -a s (ȋ) glagolnik od kastrirati: kastriranje svinj za pitanje ♪
  16.      kášelj  -šlja m (á) sunkovito, glasno izdihavanje zraka zaradi dražljajev v grlu, sapniku: premagovati, zadrževati kašelj; draži ga h kašlju, na kašelj; krčevit, močen kašelj / kašelj ga duši; med govorjenjem ga je napadel kašelj je začel kašljati / nastop kašlja zaradi prehlada / lajajoči kašelj zelo glasen in suh; suhi kašelj brez izmečka; vlažni kašelj z izmečkom ♦ med. oslovski kašelj nalezljiva bolezen z napadi močnega, dušljivega kašljanja, zlasti pri otrocih ♪
  17.      kašelót  -a m (ọ̑) zool. roparski kit z zelo veliko štirioglato glavo, Physeter catodon ♪
  18.      kášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kašo: kašni lonec ♦ agr. kašno žito žito, ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo ♪
  19.      kašêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja s kaširanjem: gledališče išče kašerje in mizarje ♪
  20.      kašíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kaširati: kaširanje lepenke / kaširanje slik / kaširanje rekvizitov ♪
  21.      kášljanje  -a s (ȃ) glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk ♪
  22.      kašljávec  in kášljavec -vca m (ȃ; ā) ekspr. kdor (pogosto) kašlja: kašljavci in nahodneži ♪
  23.      kaštél  -a m (ẹ̑) navt. dvignjeni del prednjega dela premca s prostori za mornarje ali ladijske vrvi: streljati iz kaštela; biti na kaštelu, v kaštelu ♪
  24.      kátadiópter  -tra m (ȃ-ọ́) avt. svetlobni odbojnik ♪
  25.      katakómbe  -kómb ž mn. (ọ̑) podzemeljski hodniki z grobovi zlasti prvih kristjanov: katakombe ležijo, se razprostirajo pod mestom; ogledati si rimske katakombe; zbiranje kristjanov v katakombah / ekspr. delavci so se razkropili po katakombah rudnika rovih, hodnikih; pren., pesn. romati po tihih katakombah srca ♪

   14.626 14.651 14.676 14.701 14.726 14.751 14.776 14.801 14.826 14.851  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA