Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (14.526-14.550)



  1.      kamen...  prim. kamn...
  2.      kamenáta  -e ž () nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata
  3.      kámenc  -a [mǝn in men] m (ā) zastar. kamenček: drobni kamenci
  4.      kámenček  -čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2. košček iz zlitine cerija, ki pri kresanju (v vžigalniku) oddaja iskre: vstaviti nov kamenček v vžigalnik / kresilni kamenčki 3. nekdaj paličica iz skrilavca za pisanje na kamnito tablico: takrat so v osnovni šoli še pisali s kamenčkom
  5.      kámenčkati se  -am se tudi kámenčkati -am [mǝn] nedov. (ā) igrati se otroško igro, pri kateri se kamenčki izmenično mečejo v zrak in se spet lovijo: dečki so se žogali in kamenčkali
  6.      kámenica  -e ž () užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica
  7.      kamenína  -e ž () obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina
  8.      kamenínast  -a -o () pridevnik od kamenina: kameninasti izdelki; kameninast lonec
  9.      kamenjáti  -ám in kamnáti -ám nedov.) metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali
  10.      kámenje  tudi kaménje tudi kámnje -a s (; ẹ̑; ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamniekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo
  11.      kámenkóst  in kámen kóst [mǝn] ž neskl. (á-ọ̑) star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost
  12.      kamenodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje
  13.      kámera  -e ž () optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal // elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // redko (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera ● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televizijifilm. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera
  14.      kamerád  -a m () 1. nižje pog. tovariš, prijatelj: sedeti s kameradi v gostilni; star kamerad / bila sta kamerada, v rudniku sta delala skupaj 2. zastar. vojni tovariš: kameradi iz prve svetovne vojne / vojni kamerad
  15.      kamerálen  -lna -o prid. () zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika
  16.      kameralístika  -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu
  17.      kámeren  -rna -o prid. () nanašajoč se na kamero: kamerni objektiv; kamerno stojalo ♦ rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor
  18.      kámerjúnker  -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja
  19.      kamerléngo  -a m (ẹ̑) rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža
  20.      kámerman  -a m () film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci
  21.      kamikáze  -e in -a m () v japonskem okolju, med drugo svetovno vojno pilot, ki se s posebnim letalom ali torpedom zaleti v sovražno ladjo: kamikaze je potopil letalonosilko; napad kamikaz / ekspr. ta šofer je pravi kamikaze
  22.      kamíličen  -čna -o prid. () nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje
  23.      kamínček  -čka m () manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček
  24.      kamiónček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kamion: peljati se s kamiončkom; otroški avtomobilčki in kamiončki
  25.      kamionét  -a m (ẹ̑) avt. manjši avtomobil za prevoz tovorov: natovoriti kamionet; kabina kamioneta

   14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA