Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (14.526-14.550)
- kamen... prim. kamn... ♪
- kamenáta -e ž (ȃ) nekdaj (grajska) soba s kaminom: pusta, neprijazna kamenata ♪
- kámenc -a [mǝn in men] m (ā) zastar. kamenček: drobni kamenci ♪
- kámenček -čka [mǝn] m (ā) 1. manjšalnica od kamen: vreči kamenček v okno; raznobarvni kamenčki v rečnem produ; hiše so bile videti kot drobni beli kamenčki / kamenčki v mozaiku ♦ anat. ravnotežni kamenčki drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu 2. košček iz zlitine cerija, ki pri kresanju (v vžigalniku) oddaja iskre: vstaviti nov kamenček v vžigalnik / kresilni kamenčki 3. nekdaj paličica iz skrilavca za pisanje na kamnito tablico: takrat so v osnovni šoli še pisali s kamenčkom ♪
- kámenčkati se -am se tudi kámenčkati -am [mǝn] nedov. (ā) igrati se otroško igro, pri kateri se kamenčki izmenično mečejo v zrak in se spet lovijo: dečki so se žogali in kamenčkali ♪
- kámenica -e ž (ȃ) užitna morska školjka, ki živi prirasla na podlago; ostriga: gojišče kamenic; prim. kamnica ♪
- kamenína -e ž (ȋ) obrt. loščena žgana glina boljše vrste: posoda, vrč iz kamenine // izdelek iz take gline, navadno reliefno okrašen; prim. kamnina ♪
- kamenínast -a -o (ȋ) pridevnik od kamenina: kameninasti izdelki; kameninast lonec ♪
- kamenjáti -ám in kamnáti -ám nedov. (á ȃ) metati kamne v koga: kamenjali so pritepenega psa / kamenjati do smrti; pren., knjiž. prišel jim je pomagat, oni pa so ga kamenjali ♪
- kámenje tudi kaménje tudi kámnje -a s (ȃ; ẹ̑; ȃ) več kamnov, kamni: med rudo je tudi kamenje; kamenje pada, se usuje na cesto; metati, valiti kamenje; zasuti jamo s kamenjem; debelo, drobno, okroglo, ostro kamenje; kup kamenja / ekspr. nanj se je usul plaz, toča kamenja / drago, poldrago, žlahtno kamenje kamni ● ekspr. ti mi že ne boš ukazoval, raje grem kamenje tolč raje grem opravljat slabo, težaško delo ♪
- kámenkóst in kámen kóst [mǝn] ž neskl. (á-ọ̑) star., v zvezi trden, trd kakor kamenkost zelo trden, trd: drenov les je trden kakor kamenkost ♪
- kamenodôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na kameno dobo: kamenodobna jama, naselbina / kamenodobno orožje ♪
- kámera -e ž (ȃ) optična priprava, s katero se slika predmeta prenaša na filmski trak: snemati s kamero; brnenje kamer / rabi se samostojno ali s prilastkom: filmska, snemalna kamera; 35-milimetrska kamera; podvodna kamera za snemanje pod vodo; televizijska kamera ki sprejeto sliko spremeni v televizijski signal // elipt., publ. snemanje (s kamero): nagrado za kamero je dobil XY / kot označba avtorstva kamera XY // redko (fotografski) aparat: vstaviti film v kamero / fotografska kamera ● publ. igralka je spet stopila pred kamere spet je začela igrati v filmu, na televiziji ◊ film. asistent kamere; čuvar kamere; hod kamere hitrost delovanja kamere, izražena s številom ekspozicij na sekundo; objektiv kamere; fot. boks kamera; zrcalna kamera; maloslikovna, polaroidna kamera ♪
- kamerád -a m (ȃ) 1. nižje pog. tovariš, prijatelj: sedeti s kameradi v gostilni; star kamerad / bila sta kamerada, v rudniku sta delala skupaj 2. zastar. vojni tovariš: kameradi iz prve svetovne vojne / vojni kamerad ♪
- kamerálen -lna -o prid. (ȃ) zgod., v 17. in 18. stoletju nanašajoč se na deželo ali državo: kameralni dohodki; kameralna posest, uprava / kameralna veda kameralistika ♪
- kameralístika -e ž (í) zgod., v 17. in 18. stoletju veda o upravljanju državnih posestev in o državnem gospodarstvu ♪
- kámeren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kamero: kamerni objektiv; kamerno stojalo ♦ rad. kamerna veriga kamera, kamerni kabel, kontrola kamere in monitor ♪
- kámerjúnker -ja m (ā-ú) v carski Rusiji mlad plemič, ki na dvoru opravlja nižjo službo: car ga je imenoval za kamerjunkerja ♪
- kamerléngo -a m (ẹ̑) rel. najstarejši kardinal, ki po papeževi smrti upravlja apostolski sedež do izvolitve novega papeža ♪
- kámerman -a m (ȃ) film. kdor upravlja televizijsko kamero: kamermani in snemalci ♪
- kamikáze -e in -a m (ȃ) v japonskem okolju, med drugo svetovno vojno pilot, ki se s posebnim letalom ali torpedom zaleti v sovražno ladjo: kamikaze je potopil letalonosilko; napad kamikaz / ekspr. ta šofer je pravi kamikaze ♪
- kamíličen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kamilice: kamilični cveti / kamilični čaj; kamilično olje ♪
- kamínček -čka m (ȋ) manjšalnica od kamin: greti se ob kaminčku / sobni kaminček / preplezati skozi ozki kaminček ♪
- kamiónček -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od kamion: peljati se s kamiončkom; otroški avtomobilčki in kamiončki ♪
- kamionét -a m (ẹ̑) avt. manjši avtomobil za prevoz tovorov: natovoriti kamionet; kabina kamioneta ♪
14.401 14.426 14.451 14.476 14.501 14.526 14.551 14.576 14.601 14.626