Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (14.376-14.400)
- júrjevski -a -o prid. (ú) nanašajoč se na jurjevanje: jurjevski obhod / jurjevske pesmi ● nar. jurjevska nedelja v krščanskem okolju nedelja po prazniku sv. Jurija 24. aprila ♪
- justíčen -čna -o prid. (ȋ) knjiž. soden, pravosoden: justična praksa / justično področje ♦ jur. justični umor zmotna sodba, s katero se izreče smrtna kazen in je ta tudi izvršena, sodni umor; justična zmota zmota v ugotavljanju dejstev ali uporabi prava, zaradi katere je sodna odločba napačna, sodna zmota ♪
- justificíranec -nca m (ȋ) knjiž. oseba, nad katero je bila izvršena smrtna kazen, usmrčena oseba: pokopati justificirance ♪
- justíranje -a s (ȋ) glagolnik od justirati: justiranje žarnice pri projektorju ♪
- júšen -šna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na juho: pomiti jušni lonec / jušni koncentrat; jušna kocka; jušna zelenjava ♦ gastr. jušni vložek kar se že pripravljeno dá v juho; jušna zakuha ♪
- jútovec -vca m (ú) bot. tropska kulturna rastlina, iz katere se pridobiva juta, Corchorus: plantaže jutovca ♪
- jútranjec -jca m (ú) žarg., šol. kdor hodi dopoldne v šolo: jutranjci in popoldanci ♪
- jutríti se -ím se nedov. (ȋ í) brezoseb., knjiž. daniti se: nekoliko se je že jutrilo, ko so se vračali ♪
- jútrovec -vca m (ú) star. prebivalec Bližnjega ali Srednjega vzhoda: suhljati obrazi jutrovcev ♪
- juvelír -ja m (í) kdor izdeluje ali prodaja nakit in drage kamne, draguljar: kupiti ogrlico pri juvelirju; juvelirji in zlatarji ♪
- juvelírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na juvelirje ali juvelirstvo, draguljarski: juvelirski izdelki; juvelirska trgovina; juvelirska in skulpturna umetnost ♪
- juvelírstvo -a s (ȋ) izdelovanje ali prodajanje nakita in dragih kamnov, draguljarstvo: juvelirstvo in zlatarstvo ♪
- juvenílen -lna -o prid. (ȋ) knjiž. mladosten, mladinski: juvenilna delinkvenca, zabloda ◊ geol. juvenilna voda voda, ki nastane iz magme in pride prvič v obtok; med. juvenilna tuberkuloza ♪
- júžen -žna -o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški c) južni prebivalec / južni Slovani 2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se 3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica
zemlje ◊ astr. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0° C júžno prisl.: omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno ♪
- južíšče -a s (í) astr. točka na obzornici, ki leži nasproti severišču ♪
- júžiti se -im se nedov. (ú ȗ) brezoseb., knjiž. postajati pod vplivom južnega vetra topleje: po novem letu se je južilo ♪
- júžje -a s (ȗ) nar. južno vreme, odjuga: Bila je še zima, toda nastopilo je južje (Prežihov) ♪
- júžnoamêriški -a -o prid. (ū-ȇ) nanašajoč se na Južno Ameriko: južnoameriške države / južnoameriški plesi ♪
- júžnoštájerski -a -o prid. (ū-ȃ) 1. nanašajoč se na slovenski del Štajerske v stari Avstriji; spodnještajerski: narodno življenje v južnoštajerskih mestih in trgih 2. nanašajoč se na južni del Štajerske: južnoštajersko področje ♪
- kabalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kabaliste ali kabalistiko: kabalistični simboli, znaki / stare kabalistične knjige; kabalistična mistika besed in številk / delal je kabalistične čarovnije ♪
- kabarét -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih zahodnih deželah nočni gostinski zabavni lokal z odrskimi, zlasti glasbenimi in plesnimi točkami: zahajati v kabarete; nastopati, peti, plesati v kabaretu / dekleta iz kabaretov / ustanovil je svoj kabaret kabaretno skupino // predstava v takem lokalu: na sporedu je nov kabaret / slabš. ta igra je na ravni kabareta 2. lit. zabavno odrsko delo, navadno sestavljeno iz skečev, pevskih in recitacijskih točk: napisati kabaret / literarno-satirični kabaret; televizijski kabaret ♪
- kabaréten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kabaret: kabaretna pevka, plesalka; kabaretna skupina / kabaretni spored; kabaretna točka / slabš. kabaretna literatura slaba, plehka ♪
- kabaretíst -a m (ȋ) kdor nastopa v kabaretu: duhovit kabaretist in konferansje ♪
- kabaretístka -e ž (ȋ) ženska, ki nastopa v kabaretu: kabaretistka in pevka kupletov ♪
- kabarétski -a -o prid. (ẹ̑) kabareten: kabaretski program / kabaretski satirični skeč / kabaretska literatura ♪
14.251 14.276 14.301 14.326 14.351 14.376 14.401 14.426 14.451 14.476