Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (14.151-14.175) 
- jéstnik -a m (ẹ̑) nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk) ♪
- jestvína -e ž (í) nav. mn. živilo, ki se uporablja za jed: diši po jestvinah; košara z jestvinami in pijačo / hladne jestvine jedi; trgovina z jestvinami z živili ♪
- jestvínar -ja m (ȋ) knjiž. trgovec z jestvinami, špecerist: jestvinar in pek ♪
- jestvínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jestvino: jestvinski boni / jestvinska trgovina ♪
- jèš [jǝš] medm. (ǝ̏) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ješ, kako to piha / ješ, kaj bo pa zdaj ♪
- jéša -e ž (ẹ́) nar. ognjišče, na katerem se z ogljem ali koksom razžarevajo kosi kovine pred kovanjem; kovaško ognjišče: žarenje oglja na ješi; vroč ko ješa ♪
- jéšč -a -e prid., tudi neskl. (ẹ̑ ẹ́) ki rad jé: ješči otroci; fant je ješč; ješča žival ♪
- jéšča -e ž (ẹ́) 1. med., vet. napol prebavljena hrana v želodcu ali v črevesju: bruhati ješčo; črevesna, želodčna ješča 2. nar. hrana, jed: nositi ješčo oračem ♪
- jéšče -a s (ẹ́) med., vet. ješča: v želodcu je dosti ješča ♪
- jéščec -a [čǝc] m (ẹ̑) nar. kdor (rad) dosti jé; jedec: Pojedel sem ga [kruha] največ jaz, ker Barbarič ni bil velik ješčec (F. Godina) ♪
- jéščen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) redko ješč: kljub starosti je bila še zelo ješčna ♪
- jéščnost -i ž (ẹ́) lastnost ješčega človeka ali živali: čuditi se otrokovi ješčnosti; po ješčnosti znana pasma / prvi znak bolezni je bila zmanjšana ješčnost tek / količina hrane naj bo v sorazmerju z ješčnostjo izletnikov ♪
- jéščost -i ž (ẹ́) redko ješčnost: bilo ga je sram pokazati svojo ješčost ♪
- jéšprenj -a in jêšprenj -énja m (ẹ́; é ẹ́) oluščena ječmenova zrna: dati ješprenj v klobase; napraviti ješprenj iz ječmena / v juhi je plaval le kak ješprenj ali fižol / skuhati ješprenj; ješprenj s prekajeno svinjsko kračo ♪
- ješprénjček -čka m (ẹ̑) ekspr. manjšalnica od ješprenj: ni marala jesti ješprenjčka ♪
- jéti -ja m (ẹ̑) domnevno bitje, ki živi na Himalaji: dvomiti o obstoju jetija ♪
- jéti jámem dov., jêmi jemíte in jámi jamíte; jél; nam. jét in jèt (ẹ́ á) star., navadno sedanji čas ali kot deležnik na -l začeti, pričeti: odpre knjigo in jame brati; počasi so se jeli odpravljati; jelo jo je skrbeti, ker se predolgo niso vrnili ♪
- jétičen -čna -o prid. (ẹ́) 1. ki ima jetiko: jetičen človek; jetična žival / jetična rdečica na licih 2. ekspr. šibek, slaboten: jetična drevesca; jetično zelenje / to je jetičen spis ♪
- jétičnica -e ž (ẹ́) nav. ekspr. jetična ženska: zamolkli glas jetičnice ♪
- jétičnik -a m (ẹ́) 1. nav. ekspr. jetičen človek: pokašljevanje jetičnikov 2. bot. rastlina z navadno nasprotnimi listi, ki ima v cvetih po dva prašnika, Veronica: ob stezi so rasli jetičnik in koprive ♪
- jétičnost -i ž (ẹ́) stanje jetičnega: ugotavljati jetičnost goveda ♪
- jétika -e ž (ẹ́) 1. nalezljiva bolezen pljuč s krogličastimi tvorbami: dobiti jetiko; cepiti proti jetiki; umreti, zboleti za jetiko; zatirati jetiko pri govedu / hitra jetika za katero bolnik umre v kratkem času ∙ pog., ekspr. ima ta lačno jetiko zelo pogosto čuti potrebo po jedi in veliko jé, a je kljub temu suh; ekspr. moja denarnica ima jetiko neprestano mi primanjkuje denarja // redko, navadno s prilastkom taka bolezen kakega organa sploh; tuberkuloza: ima kostno jetiko 2. slabš. suh, slaboten človek, navadno siten: videl je, kako se je tista mestna jetika spakovala / kot psovka kaj zabavljaš, jetika ♪
- jetníca -e ž (í) nav. ekspr. ženska, ki ji je odvzeta prostost: stražiti jetnice ♪
- jetníčar -ja m (ȋ) zastar. kdor pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznik: vzeti v službo nove jetničarje; opravljati službo jetničarja ♪
- jetníčarka -e ž (ȋ) zastar. ženska, ki pazi na osebe, ki jim je odvzeta prostost, in jih oskrbuje; paznica: neprijazna jetničarka ♪
14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226 14.251 
