Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (14.126-14.150)


  1.      jesén  -i ž, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi jésen (ẹ̑) 1. del leta med poletjem in zimo: bila je jesen, ko se je to zgodilo; stavba mora biti zgrajena do jeseni; od jeseni ne piše; vrnil se bo na jesen ob koncu poletja ali v začetku jeseni; pospravljati pridelke v jeseni; deževna, meglena jesen; pooseb. jesen deli svoje darove / zgodilo se je lansko jesen, knjiž. lanske jeseni ♦ astr. astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata // za ta del leta značilno stanje narave: v dolini je bilo poletje, v hribih pa že jesen; zgodnja jesen / zunaj je jesen jesensko vreme; pren., knjiž. v njihovih srcih je jesen 2. ekspr., s prilastkom doba upadanja življenjske moči: usojena mu je bila prezgodnja jesen / jesen življenja ♪
  2.      jesénček 1 -čka m (ẹ́) manjšalnica od jesenec: čez zimo so jesenčki lepo zrasli ♪
  3.      jesénček 2 -čka m (ẹ̑) bot. dišeča rastlina z rožnatimi cveti v stoječih grozdih, ki raste po sončnih pobočjih, Dictamnus ♪
  4.      jesénec  -nca m (ẹ́) jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev ♪
  5.      jeséni  prisl. (ẹ̑) v jesenskem času: jeseni ni bilo cementa; jeseni ti pošljemo grozdja; lani jeseni je zbolel ♪
  6.      jeseníšče  -a s (í) astr. točka na ekliptiki, v kateri je Sonce ob začetku astronomske jeseni: ugotoviti jesenišče; Sonce je v jesenišču ♪
  7.      jeseníti se  -ím se nedov. (ȋ í) nav. 3. os., knjiž. prehajati iz poletja v jesen: leto se jeseni; brezoseb. jeseni se ♪
  8.      jesénje  -a s (ẹ̑) jesenovo drevje: vrane posedajo na visokem jesenju ♪
  9.      jesénka  -e ž (ẹ́) agr. jesenska hruška: poletne vrste in jesenke ♪
  10.      jesénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesen m: jesenov les; jesenove veje / jesenov cepec ♪
  11.      jesénovec  -vca m (ẹ́) vrtn. parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen ♪
  12.      jesenovína  -e ž (í) jesenov les: uporaba jesenovine za smuči ♪
  13.      jesénovje  -a s (ẹ́) jesenovo drevje: barve bukovja in jesenovja ♪
  14.      jesénovka 1 -e ž (ẹ́) redko palica iz jesenovega lesa: udarjati z jesenovko ♪
  15.      jesénovka 2 -e ž (ẹ́) vrtn. okrasna rastlina s pernatimi listi in modrimi ali belimi cveti, Polemonium caeruleum ♪
  16.      jesénski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na jesen ž: lep jesenski dan; jesenski meseci / pisani jesenski gozdovi; nastopilo je jesensko deževje / jesenski pridelki; jesenske cvetlice; jesenska setev / (jesenski) podlesek trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet; jesenska hruška; jesenska žival rojena v jeseni; jesenska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje v jeseni / jesenski čas // nav. ekspr. značilen za jesen: sredi poletja smo še, pa imamo pravo jesensko vreme / blago v jesenskih barvah rumenih, rjavih; jesensko deževje dolgotrajno in enakomerno / pesn. jesenske misli 2. ekspr., redko ostarel, prileten: bila je že precej jesenska ◊ agr. jesenski dosevek; astr. jesensko enakonočje enakonočje 23. septembra; bot. jesenski jurček užitna goba s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; jesenski svišč gozdna ali travniška rastlina z jajčasto suličastimi listi in modrimi zvonastimi cveti, Gentiana asclepiadea; jesensko resje resje z rožnatimi cveti, ki cvete jeseni, Calluna vulgaris; čeb. jesensko krmljenje čebel krmljenje čebel jeseni, pri katerem se jim da toliko hrane, kolikor je potrebujejo za čez zimo; gozd. jesenski les gostejša plast lesa v letnici; pozni les; šol. jesenski (izpitni) rok (izpitni) rok ob začetku šolskega leta jesénsko prisl.: jesensko hladne sape; jesensko oblečen ♪
  17.      jesénščak  -a m (ẹ́) agr. ozimni lan: sejati jesenščak ♪
  18.      jeséter  -tra m (ẹ́) velika morska riba z dolgo ozko glavo, ki se hodi drstit v reke: loviti jesetre; kaviar iz iker jesetrov ♪
  19.      jesetrína  -e ž (í) jesetrovo meso: postreči z jesetrino ♪
  20.      jesétrov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na jesetre: jesetrov hrbet / jesetrovo meso ♪
  21.      jésih  -a m (ẹ́) 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih ♪
  22.      jésihar  -ja m (ẹ̑) nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije; pog. vpije kot jesihar zelo ♪
  23.      jésihast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr., redko kisel, nerazpoložen: biti jesihaste volje ♪
  24.      jesíka  -e ž (í) bot. trepetlika: jesika s trepetajočimi listi ♪
  25.      jésti  jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh / jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta / v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa / rad bi kaj jedel ♦ gost. jesti po naročilu jedi po naročilu // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira ● nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal ♪

   14.001 14.026 14.051 14.076 14.101 14.126 14.151 14.176 14.201 14.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA