Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (13.876-13.900)



  1.      jávalne  prisl. (á) zastar. težko da, komaj: javalne ga bom pozabil čez leta / knjižnica ima javalne sto knjig
  2.      jáven  -vna -o prid. (á) 1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja // ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari 2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva 3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo // ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji // ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo 4. nanašajoč se na družbenopolitično dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje ● javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti miličnik, policaj; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizijaekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba v kapitalistični ekonomiki družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; jur. javni organ; javni pravobranilec; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec do 1965 oseba, ki opravlja pri državnih organih ali samostojnem zavodu javno službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, organizacije združenega dela in interesne skupnosti, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti jávno prisl.: javno delovati; javno glasovati, govoriti, izjaviti; javno preklicati zmote; javno se je sprehajal z njo
  3.      jávkanje  -a s () glagolnik od javkati: slišati javkanje; javkanje in stokanje ranjencev / javkanje žensk / treba bo prenehati z javkanjem in se lotiti dela
  4.      javljálen  -lna -o prid. () knjiž., redko opozorilen, svarilen: javljalne naprave
  5.      jávljanje  -a s (á) glagolnik od javljati: pravočasno javljanje vseh primerov obolenj / različen način bivanja in javljanja
  6.      jávljenje  -a s (ā) redko pojav, stvaritev: Pri tem ni glasba zgolj v službi poezije, temveč predstavlja svojevrstno javljenje ob pesnitvi (L. Škerjanc)
  7.      jávnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na javno pravo: javnopravni predpis / javnopravna dajatev dajatev, določena z javnim pravom
  8.      jávnoupráven  -vna -o prid. (á-á) nanašajoč se na javno upravo: javnoupravne funkcije
  9.      jávorje  -a s (á) javorov gozd: bukovje in javorje
  10.      jávorovje  tudi jávorjevje -a s (á) javorov gozd: nima dosti gozda, le nekaj bukovja in javorovja / mlado javorovje javorovo drevje
  11.      jávskanje  -a s () glagolnik od javskati: zaslišati javskanje / pritajeno javskanje psa
  12.      jázbec  -a [bǝc] m () 1. čokata žival z dolgim ozkim gobcem, sive barve: jazbec lomi koruzo; spi kot jazbec trdnolov. jazbeca izkaditi spraviti ga iz brloga z dimom // samec te živali: jazbec in jazbečevka 2. slabš. čudaški, samotarski moški: le kaj je tega jazbeca prineslo k nam / šalj., kot nagovor glej ga, jazbeca, sploh nas ne poslušaš
  13.      jázbečar  -ja [bǝč] m () majhen lovski pes z zelo kratkimi nogami in dolgim trupom: lovec z jazbečarjem / kratkodlaki jazbečar
  14.      jázbečev  -a -o [bǝč] prid. () nanašajoč se na jazbece: jazbečev gobec / jazbečeva mast
  15.      jazbečevína  in jázbečevina -e [bǝč] ž (í; ) 1. jazbečje meso: pečena jazbečevina 2. jazbečja koža: malha iz jazbečevine
  16.      jázbečevka  -e [bǝč] ž () samica jazbeca: jazbečevka z mladičem
  17.      jázbečji  -a -e [bǝč] prid. () nanašajoč se na jazbece: jazbečje kože; jazbečje meso / jazbečji brlog
  18.      jazzovec  -vca [džéz- tudi džêz-] m (ẹ̑; ) redko jazzovski glasbenik: v lokalu igrajo jazzovci
  19.      jeans  -a [džíns] m () trpežna, groba bombažna tkanina v keprovi vezavi za delovne obleke in hlače: hlače, suknjič iz jeansa; dva metra modrega jeansa // hlače, oblačilo iz take tkanine: nositi, obleči jeans; neskl. pril.: jeans moda
  20.      jébati  -am in jêbati -am nedov. (ẹ̑; ) vulg. spolno občevati, spolno zadovoljevati: rad bi (jo) jebal // grdo, grobo ravnati s kom: takle bedak že ne bo več jebal poštenih ljudi
  21.      jebénti  in jebênti medm. (ẹ̑; ) vulg. izraža jezo, nejevoljo: jebenti, je zaklel
  22.      jécanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od jecati: v zadregi se ni mogel ubraniti jecanja / odvaditi se jecanja / poslušati jok in jecanje
  23.      jécati  -am nedov. (ẹ̄) 1. jecljati: po nesreči je začel jecati; močno jeca / jecati iz zadrege, od strahu 2. dajati kratke, sunkovite, navadno tišje glasove: brisala si je oči in komaj slišno jecala / ekspr. v dolini so jecali streli jecáje: jecaje govoriti, vprašati jecajóč -a -e: jecajoče besede
  24.      jécav  -a -o in jecàv -áva -o prid. (ẹ́; á) jecljav: jecavo dekle / jecave besede
  25.      jécavec  tudi jecávec -vca m (ẹ́; ) jecljavec: posvečati vso skrb jecavcem

   13.751 13.776 13.801 13.826 13.851 13.876 13.901 13.926 13.951 13.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA