Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (13.376-13.400)


  1.      izrínjenost  -i ž (ȋ) nav. ekspr. stanje človeka, ki je odstranjen z določenega mesta, položaja, iz družbe: pisatelj slika osamljenost in izrinjenost slovenskega delavca v tujini; občutki izrinjenosti ♪
  2.      izrívanje  -a s (í) glagolnik od izrivati: izrivanje zemlje iz rova / izrivanje domačega jezika iz šol; boj za izrivanje kapitalističnih elementov iz naše družbe ♪
  3.      izrobántiti se  -im se dov. (á ȃ) ekspr. z glasnim govorjenjem, preklinjanjem izraziti jezo, nejevoljo: človeku dobro dene, če se izrobanti ♪
  4.      izróbljen  -a -o prid. (ọ̑) bot., v zvezi izrobljeni list list z zarezo na vrhu listne ploskve ♪
  5.      izročênec  -nca m (é) jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni ♪
  6.      izročênost  -i ž (é) knjiž. stanje izročenega človeka: v drami je prikazana človekova pasivna izročenost usodi ♪
  7.      izročeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj izroča, izroči: izročevalec posestva ♪
  8.      izročeválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od izročevalec: izročevalka premoženja ♪
  9.      izročeváti  -újem nedov. (á ȗ) izročati: izročevati pisma / izročevati posestvo ♪
  10.      izročílen  -lna -o prid. (ȋ) jur. s katerim se kaj izroči: izročilna listina, pogodba; izročilno pismo / izročilni rok izročitveni rok ● knjiž., redko stare izročilne zgodbe zgodbe iz ljudskega izročila ♪
  11.      izročítelj  -a m (ȋ) kdor kaj izroči: izročitelj pošiljke ♪
  12.      izročítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izročiti: izročitev pošiljke naslovljencu / izročitev posestva / izročitev obdolženca drugi državi / izročitev diplome, odlikovanja / izročitev v hrambo ♪
  13.      izročítven  -a -o prid. (ȋ) jur. nanašajoč se na izročitev: izročitvena izjava; izročitvena zahteva / izročitveni rok ♪
  14.      izródek  -dka m (ọ̑) 1. kar se izrodi: rastlinski, živalski izrodek; pren., ekspr. kapitalizem je izrodek liberalizma 2. slabš., z rodilnikom spačena, nenaravna predstava o čem: izrodek domišljije; to je le izrodek bolnih in prenapetih možganov 3. slabš. nemoralen, pokvarjen človek: ničvreden človek, izrodek je; druži se s samimi izrodki ♪
  15.      izróden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na izroditev: izrodni znaki; izrodne oblike ◊ bot. izrodna zlatica gorska rastlina z rumenimi cveti, ki ima ob cvetenju en ali dva ledvičasta lista, Ranunculus hybridus ♪
  16.      izrodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izroditi: izroditev divjadi, krompirja; izroditev tkiva / upirati se birokratski izroditvi revolucije; izroditev osebnosti ♪
  17.      izrodíti se  -ím se dov., izródil se (ȋ í) 1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: sadno drevje, krompir se izrodi; njihov rod se je izrodil 2. spremeniti se na slabše sploh: disciplina se je izrodila; njihova vera se je izrodila v fanatizem; izrodili so se v zagrizene privržence boja 3. redko prenehati roditi: rodila je deset otrok, pa se še ni izrodila / maline se izrodijo v osmih letih // izčrpati se: zemlja se je izrodila izrodíti spremeniti na slabše: čas lahko izrodi najboljša prizadevanja izrojèn -êna -o: izrojen krompir; izrojeni ljudje; izrojena rastlina, živalska vrsta; njive so izrojene ♦ med. izrojene celice celice, pri katerih je oblika, presnova ali delovanje nenormalno ♪
  18.      izrojênec 1 -nca m (é) knjiž. izrojeno bitje: ta mladič je izrojenec // slabš. nemoralen, pokvarjen človek: to so slabi ljudje, izrojenci ♪
  19.      izrojênec 2 -nca m (é) čeb. čebelja družina, ki je rojila: prezimiti izrojence ♪
  20.      izrojênost  -i ž (é) lastnost izrojenega: telesna izrojenost / tako življenje pelje v izrojenost in moralno propadanje / pisatelj razgalja različne izrojenosti v družbi ♪
  21.      izrojévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izrojevati: izrojevanje krompirja / izrojevanje buržoazije; izrojevanje človeške narave ♪
  22.      izrojévati se  -am se nedov. (ẹ́) 1. biol. spreminjati se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov: rastlina, živalska vrsta se izrojeva 2. spreminjati se na slabše sploh: koncept, ki je bil v začetku napreden, se je sčasoma izrojeval ♪
  23.      izrojíti se  -ím se dov., izrójil se (ȋ í) prenehati rojiti: čebele so se že izrojile ♪
  24.      izrópanje  -a s (ọ̑) glagolnik od izropati: izropanje blagajne, trgovine / izropanje mesta ♪
  25.      izropotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) prenehati ropotati: budilka se je izropotala ♪

   13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA