Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (13.276-13.300)


  1.      izpregovoriti  gl. spregovoriti ♪
  2.      izprehoditi se  ipd. gl. sprehoditi se ipd. ♪
  3.      izprekrižan  gl. sprekrižan ♪
  4.      izpreleteti  ipd. gl. spreleteti ipd. ♪
  5.      izpremeniti  ipd. gl. spremeniti ipd. ♪
  6.      izpremešati  ipd. gl. spremešati ipd. ♪
  7.      izpreobrniti  ipd. gl. spreobrniti ipd. ♪
  8.      izpreparírati  -am dov. (ȋ) biol. s prepariranjem dobiti iz česa: izpreparirati žilo iz živali ♪
  9.      izpreplesti  ipd. gl. spreplesti ipd. ♪
  10.      izprêsti  -prêdem in izprésti -prédem dov., stil. izprèl izprêla in izpréla (é; ẹ́) knjiž., redko izpeljati, izvesti: stvar je dobro zasnoval in tudi izpredel; prim. spresti ♪
  11.      izpréšati  -am dov. (ẹ́) nižje pog. iztisniti: izprešati sok iz grozdja / ekspr. zapornike so mučili, da bi izprešali iz njih priznanje; prim. sprešati ♪
  12.      izpréti  -prèm dov., izpŕl (ẹ́ ȅ) v kapitalizmu začasno odpustiti z dela stavkajoče delavce: izpreti delavce iz tovarne ♪
  13.      izprevésti  -vézem in izprevêsti -vêzem dov. (ẹ́; é) knjiž. izvesti, prevesti: izprevesti z zlatom izprevézen -a -o in izprevezèn -êna -o: z biseri izprevezena torbica ♪
  14.      izprevideti  ipd. gl. sprevideti ipd. ♪
  15.      izprevreči  ipd. gl. sprevreči ipd. ♪
  16.      izprézati  -am nedov. (ẹ̄) izpregati: izprezati konje ♪
  17.      izprežáti  -ím dov., izprêži in izpréži; izprêžal in izpréžal (á í) s prežanjem zagledati, odkriti: izprežal je skrito znamenje, kje naj se umakne / izprežal je priliko, da je pobegnil / ekspr. pri ključavnici je vse izprežala ♪
  18.      izpréžen  -žna -o prid. (ẹ̑) namenjen za izpreganje: izprežno dvorišče ♪
  19.      izpričeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj izpričuje: izpričevalec ljudske volje / kinematografi so najvidnejši izpričevalci kulture kakega mesta ♪
  20.      izpričevánje  tudi spričevánje -a s (ȃ) glagolnik od izpričevati: izpričevanje enotnosti / izpričevanje resnice / po njegovem izpričevanju je ta dežela bogata ♪
  21.      izpričeváti  -újem tudi spričeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. knjiž. javno kazati, izražati: izpričevati svoje nazore; s svojim oblačenjem izpričuješ slab okus; v kompoziciji črtic se izpričuje pisateljeva nadarjenost // nav. 3. os. biti zunanji izraz, znamenje česa; dokazovati: ti zgledi izpričujejo, kako gre jezik včasih svojo pot; vsaka ped zemlje je izpričevala, da jo skrbno obdelujejo 2. star. utemeljevati, podpirati kako trditev z dokazi; dokazovati: izpričevati svojo nedolžnost / vsa vas izpričuje resničnost tega dogodka izpričeváti se tudi spričeváti se nar. opravičevati se: izpričeval se je, da mu je žal za to, kar je storil ♪
  22.      izprídenec  -nca m (ȋ) redko izprijenec: fant je izpridenec ♪
  23.      izprídenje  tudi sprídenje -a s (ȋ) izprijenje: moralno izpridenje otrok ♪
  24.      izpríjanje  -a s (ȋ) glagolnik od izprijati: moralno izprijanje; izprijanje dobrih kmečkih nravi ♪
  25.      izpríjenec  tudi spríjenec -nca m (ȋ) ekspr. izprijen človek: družiti se z izprijenci / moralni, spolni izprijenec ♪

   13.151 13.176 13.201 13.226 13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA