Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (13.001-13.025)


  1.      izmetáti  -méčem dov., izmêči izmečíte; izmêtal (á ẹ́) 1. spraviti kaj iz sebe: bolnik je izmetal kri; vse izmeče, kar poje; izmetati iz pljuč, želodca / ognjenik izmeče velike količine lave / ko se plodovi odprejo, izmečejo semena daleč naokrog ∙ ekspr. ženske so si izmetale vse, kar so imele na srcu rekle, povedale 2. z metanjem spraviti kaj iz česa: izmetati kamenje iz zemlje / ekspr. vse razgrajače je izmetal iz gostilne 3. pog., ekspr. potrošiti, porabiti: za obleke izmeče veliko denarja izmetán -a -o: iz jame izmetano kamenje; prim. zmetati ♪
  2.      izmetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmetavati: izmetavanje hrane iz želodca / izmetavanje gramoza iz jame ♪
  3.      izmetávati  -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj iz sebe: bolnik izmetava kri; izmetavati iz želodca / izmetavati v velikih količinah / mošt izmetava goščo; pren., ekspr. velemesto vsrkava zdrave ljudi in izmetava izmozgane 2. z metanjem spravljati kaj iz česa: kopal je in izmetaval zemljo; izmetavati vodo iz čolna 3. pog., ekspr. trošiti, porabljati: za take reči izmetava denar; prim. zmetavati ♪
  4.      izmezgáti  -ám dov. (á ȃ) nar. štajersko olupiti, omajiti: izmezgati vrbovo šibo ♪
  5.      izmíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od izmikati: izmikanje denarja / izmikanje delu, dolžnostim, vojaški službi / odgovorila je brez izmikanja ♪
  6.      izmirítev  tudi zmirítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izmiriti: izmiritev s sosedi / izmiritev čustev in razuma ♪
  7.      izmíslek  -a [lǝk] m (ȋ) knjiž. izmišljena stvar: večkrat je težko ločiti, kaj se je v resnici zgodilo in kaj je izmislek; ekspr. zanimivi izmisleki / v knjigi je dosti norčavih izmislekov misli, domislic ∙ star. tisk so imeli za hudičev izmislek izum, iznajdbo ♪
  8.      izmíšljanje  -a s (í) glagolnik od izmišljati si: izmišljanje izgovorov / izmišljanje bajk ♪
  9.      izmišljávec  -vca m (ȃ) ekspr. kdor si kaj izmišlja: kdo ve, kaj vse jim je natvezel ta izmišljavec ♪
  10.      izmišljenína  -e ž (í) knjiž. neresnična izjava, pripoved: kar je rekel, ni resnica, ampak izmišljenina / ekspr. njena pripoved se mu je zdela prazna izmišljenina izmišljena stvar ♪
  11.      izmíšljenost  -i ž (ȋ) značilnost izmišljenega: izmišljenost oseb, vsebine; meja med resničnostjo in izmišljenostjo ♪
  12.      izmišljeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) nav. ekspr. kdor si kaj izmišlja: kaj pa verjameš takemu izmišljevalcu / pisatelj je dober izmišljevalec zgodb ♪
  13.      izmišljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od izmišljevati si: sit sem njegovega izmišljevanja ♪
  14.      izmišljeváti si  -újem si in zmišljeváti si -újem si nedov. (á ȗ) izmišljati si: izmišljevati si izgovore / star. izmišljevati pesmi pisati pesmi, pesniti / izmišljevati si strahove / o njej si izmišljuje vse mogoče / ko boš sam služil, si boš lahko izmišljeval, pog. se boš lahko izmišljeval, kaj bi jedel ♪
  15.      izmívanje  tudi zmívanje -a s (í) glagolnik od izmivati: izmivanje rane / izmivanje madežev ♪
  16.      izmodelirati  gl. zmodelirati ♪
  17.      izmodrítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izmodriti: drago je plačal svojo izmodritev ♪
  18.      izmoledováti  -újem in izmolédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: pri kmetih so izmoledovali nekaj živeža / končno je izmoledovala, da je smela v kino ♪
  19.      izmólzek  -zka [u̯z] m (ọ̑) agr. kar se izmolze, namolze ♪
  20.      izmotávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmotavati: izmotavanje otroka iz povojev / povedati kaj brez izmotavanja ♪
  21.      izmotovíliti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. s težavo, nerodno priti iz česa: počasi se je izmotovilil iz kočije ♪
  22.      izmozgávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izmozgavati: nečloveško izmozgavanje delavcev ♪
  23.      izmréti  -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., izmŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ) zastar. izumreti: zaradi lakote so izmrle cele pokrajine izmŕl -a -o: izmrlo pleme izmŕt -a -o: mesto je kakor izmrto ♪
  24.      izmŕtje  -a s (ȓ) zastar. izumrtje: ljudje so bili obsojeni na izmrtje ♪
  25.      izmúčenost  tudi zmúčenost -i ž (ȗ) stanje izmučenega človeka: polastila se ga je silna izmučenost; od izmučenosti ni mogel zaspati; živčna izmučenost ♪

   12.876 12.901 12.926 12.951 12.976 13.001 13.026 13.051 13.076 13.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA