Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (12.776-12.800)



  1.      izgorévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izgorevati: izgorevanje stenja / izgorevanje za družino; izgorevanje v delu
  2.      izgorévati  -am nedov. (ẹ́) 1. približevati se koncu gorenja: luč počasi izgoreva; mladost izgoreva kakor sveča; pren., ekspr. zadnje moči mu izgorevajo ∙ ekspr. izgorevati od hrepenenja izčrpavati se, slabeti 2. ekspr., v zvezi z v, za izčrpavati se zaradi velike prizadevnosti, vneme: izgorevati za domovino, svobodo; izgorevati v delu, skrbi za družino; prim. zgorevati
  3.      izgotovítev  tudi zgotovítev -tve ž () glagolnik od izgotoviti: izgotovitev obleke
  4.      izgovárjanje  -a s () glagolnik od izgovarjati: izgovarjanje besed / vse njegovo izgovarjanje ni nič pomagalo ♦ lingv. izgovarjanje samoglasnikov
  5.      izgóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na izgovor: izgovorne značilnosti ♦ lingv. izgovorne in pisne dvojnice
  6.      izgradítev  -tve ž () glagolnik od izgraditi: izgraditev naselja, prometnih zvez / izgraditev socializma / izgraditev nove države / izgraditev porušene domovine
  7.      izgrajenost  gl. zgrajenost
  8.      izgrajevánje  -a s () glagolnik od izgrajevati: izgrajevanje miru v svetu; izgrajevanje socialističnih odnosov; izgrajevanje sistemov za delitev dohodka / posvetiti vso skrb strokovnemu izgrajevanju ♦ biol. izgrajevanje in razgrajevanje beljakovin; prim. zgrajevanje
  9.      izgrajeváti  -újem nedov.) publ. 1. z gradnjo, grajenjem dajati čemu dokončno podobo, obliko: stavbo te dni izgrajujejo; pren. izgrajevati metodo dela; izgrajevati socializem // z gradnjo gospodarskih in drugih objektov dosegati višjo stopnjo razvitosti: obnavljati in izgrajevati deželo 2. povzročati pozitiven razvoj osebnosti, zlasti v političnem pogledu: izgrajevati mladino; politično se izgrajevati / izgrajevati ljudi v resnične predstavnike delovnega ljudstva / izgrajevati komunistično zavest; prim. zgrajevati
  10.      izgrébati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) z grebenjem spravljati iz česa: izgrebati gomolje iz zemlje
  11.      izgrêbsti  -grêbem dov., izgrébel izgrêbla (é) z grebenjem spraviti iz česa: izgrebsti krompir iz žerjavice; izgrebsti rastlino s korenino vred / izgrebsti truplo izkopati; pren. izgrebsti priznanje iz koga; izgrebsti resnico izgrebèn -êna -o tudi izgrêben -a -o: izgreben gomolj
  12.      izgrèd  -éda m ( ẹ́) nav. mn. prekoračenje dovoljenega v ravnanju ali vedenju: surovi izgredi šovinistov / poulični izgredi pijanih ljudi razgrajanja, pretepi // množično izražanje nezadovoljstva: na univerzi je prišlo do izgredov; delavski, dijaški izgredi
  13.      izgrédnik  -a m (ẹ̑) publ. udeleženec izgreda: policija je zaprla precej izgrednikov
  14.      izgrešiti  gl. zgrešiti
  15.      izgrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. razvneto, zelo glasno reči, povedati: izgrmeti besede, govor; pošteno se je izgrmel izgrméti se brezoseb. prenehati grmeti: proti večeru se je izgrmelo
  16.      izgúbljanje  tudi zgúbljanje -a s (ú) glagolnik od izgubljati: izgubljanje krvi; izgubljanje ravnotežja, zavesti / razpravljanje o tem se mu je zdelo le nepotrebno izgubljanje časa / izgubljanje v podrobnosti
  17.      izgubljênček  tudi zgubljênček -čka m (é) ekspr. kdor se je izgubil, navadno otrok: iskati izgubljenčka; fant se mu je zdel kot kak sinček izgubljenček
  18.      izgubljênec  tudi zgubljênec -nca m (é) nav. ekspr. kdor se je izgubil: vse popoldne so iskali po planinah izgubljence; v mestu se je počutil kot izgubljenec / druži se z izgubljenci in potepuhi
  19.      izgubljênka  tudi zgubljênka -e ž (é) 1. nav. ekspr. ženska, ki se je izgubila: po nekaj dneh so izgubljenko našli / pisatelj opisuje usodo bednih izgubljenk 2. knjiž. krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena; izgubljena krogla: po gozdu švigajo izgubljenke
  20.      izgubljênost  tudi zgubljênost -i ž (é) nav. ekspr. stanje, značilnost izgubljenega: pogosti motivi pesmi so osamljenost, izgubljenost; zaveda se svoje majhnosti in izgubljenosti v vesolju / sama neodločnost ga je, ena sama izgubljenost / prizadet je zaradi izgubljenosti mladega fanta
  21.      izhájanje  -a s () glagolnik od izhajati: izhajanje časopisa; rok za izhajanje / izhajanje iz dejstva, stvarnosti
  22.      izhíranje  in shíranje -a s () glagolnik od izhirati: smrt zaradi lakote in izhiranja / gledališče je bilo obsojeno na izhiranje
  23.      izhlápek  -pka m () knjiž., redko izhlapina: strupeni izhlapki
  24.      izhlapéti  -ím tudi shlapéti -ím dov. (ẹ́ í) spremeniti se iz tekočega stanja v plinasto pri temperaturi, ki je nižja od vrelišča: voda v kozarcu je izhlapela; vse živo srebro je izhlapelo; vse je izhlapelo kakor jutranja rosa // ekspr. izginiti, miniti: njena ljubezen je izhlapela; strah pred neznanim je kmalu izhlapel; vsa slaba volja je izhlapela
  25.      izhlapévanje  tudi shlapévanje -a s (ẹ́) glagolnik od izhlapevati: veter pospešuje izhlapevanje; izhlapevanje vode

   12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826 12.851 12.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA