Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (12.726-12.750)


  1.      izdeževáti se  -újem se [dǝž] dov. (á ȗ) brezoseb., redko prenehati deževati: izdeževalo se je ♪
  2.      izdiferencírati  -am in zdiferencírati -am dov. (ȋ) publ. povzročiti razlike v čem: ekonomski razvoj je izdiferenciral družbo / izdiferencirati študijske skupine; izdiferencirati tarife izdiferencírati se in zdiferencírati se postati (v sebi) različen: politično se izdiferencirati / nove literarne smeri se še niso izdiferencirale izdiferencíran in zdiferencíran -a -o: meščanski sloj še ni bil izdiferenciran; psihološko izdiferencirani junaki ♪
  3.      izdihávanje  -a s (ȃ) glagolnik od izdihavati: izdihavanje zraka / vdihavanje in izdihavanje ♪
  4.      izdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od izdirati: izdiranje zob ♪
  5.      izdírjati se  -am se dov. (ȋ) z dirjanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: pustiti konja, da se izdirja / ekspr. otroci so se izdirjali ♪
  6.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
  7.      izdlétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) knjiž., redko z dletom izsekati: izdletiti del kosti / izdletiti kip iz lesa ♪
  8.      izdólbek  -bka [u̯b] m (ọ̑) redko vdolbina, izdolbina: slika v zidnem izdolbku ♪
  9.      izdólbenec  -nca [u̯b] m (ọ̑) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: peljati se z izdolbencem; čoln izdolbenec ♪
  10.      izdolbenína  -e [u̯b] ž (í) redko vdolbina, izdolbina ♪
  11.      izdražítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izdražiti: izdražitev hiše, posestva ♪
  12.      izdréti  -dêrem tudi -drèm tudi zdréti zdêrem tudi zdrèm dov., stil. izderó tudi zderó; izderíte tudi izdríte tudi zderíte tudi zdríte; izdŕl tudi zdŕl (ẹ́ é, ȅ) z vlečenjem, potegovanjem spraviti kaj iz snovi, v kateri tiči: zdravnik mu je izdrl dva zoba; izdreti sekiro iz tnala; klin se je izdrl; izdreti si trn iz roke / izdreti meč, sabljo iz nožnice / ekspr. izdrla mu je roko, ki jo je držal; redko konj se mu je izdrl iz rok iztrgal ∙ ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil izdŕt tudi zdŕt -a -o: izdrt meč; izdrt zob; prim. zdreti se ♪
  13.      izdrézati  -am tudi zdrézati -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z drezanjem spraviti iz česa: izdrezati krompir iz žerjavice 2. ekspr. z vztrajnostjo, prizadevanjem priti do česa: končno je le izdrezal gradbeno dovoljenje; prim. zdrezati ♪
  14.      izdrhtéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko izzveneti: tiho je izdrhtel zadnji akord / izdrhtel je njegov zadnji pozdrav ♪
  15.      izdŕtje  -a s (ȓ) glagolnik od izdreti: izdrtje zoba ♪
  16.      ízem  ízma tudi -ízem -ízma m (ȋ) nav. mn., ekspr. poljubna novejša, zlasti literarna, umetnostna, filozofska smer: pojavili so se futurizem, ekspresionizem in še drugi izmi; filozofski, literarni izmi ♪
  17.      izenáčenje  tudi zenáčenje -a s (ȃ) glagolnik od izenačiti: izenačenje notranjega in zunanjega pritiska / izenačenje delovnih razmer / izenačenje ljudi pred zakonom / izenačenje (rezultata) v začetku drugega polčasa ♪
  18.      izenáčenost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost izenačenega: izenačenost delovnih razmer / popolna izenačenost tekmovalcev / glavna odlika ansambla je v izenačenosti ♪
  19.      izenačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kar izenačuje: šport je bil tudi socialni izenačevalec ♪
  20.      izenačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izenačevanje: izenačevalne tendence ♦ elektr. izenačevalna zveza zveza za izenačevanje potenciala ♪
  21.      izenačevánje  tudi zenačevánje -a s (ȃ) glagolnik od izenačevati: izenačevanje notranjega in zunanjega pritiska / izenačevanje kulturnih razmer / izenačevanje predpisov ♪
  22.      izenačeváti  -újem tudi zenačeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačevati delovne razmere; zunanji in notranji pritisk se izenačujeta / izenačevati vse proizvajalce // po določeni značilnosti, lastnosti imeti kako stvar za enako z drugo; enačiti: izenačevati živali s človekom 2. šah., šport. dosegati enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: naše moštvo je pogosto izenačevalo / izenačevati razliko v golih izenačujóč tudi zenačujóč -a -e: izenačujoči vplivi okolice; izenačujoča prizadevanja ♪
  23.      izenačítev  tudi zenačítev -tve ž (ȋ) glagolnik od izenačiti: izenačitev kulturnih razmer / pesnikova želja po izenačitvi z naravo / izbojevati izenačitev ljudi pred zakonom ♪
  24.      izenáčiti  -im tudi zenáčiti -im dov. (á ȃ) 1. narediti kaj enako, enakovredno čemu drugemu: izenačiti oblike; izenačiti notranji pritisk z zunanjim; izenačiti kulturne razmere; gospodarsko, politično izenačiti / izenačiti zasebni interes z interesi družbe; izenačiti se s kom pri delu ♦ jur. izenačiti ljudi pred zakonom dati vsem ljudem ne glede na raso, jezik ali politično pripadnost enake pravice in dolžnosti 2. šah., šport. doseči enak položaj, enako število točk, zadetkov kot nasprotnik: v drugem polčasu so gostje izenačili / izenačiti razliko v golih / izenačiti rekord, rezultat izenáčen tudi zenáčen -a -o: igralca sta se v izenačeni poziciji odločila za remi; tekmovalna ekipa je izenačena; življenjska raven prebivalstva je tam precej izenačena ♪
  25.      izgánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od izganjati: izganjanje in zapiranje ljudi / izganjanje hudiča ♪

   12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 12.801 12.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA