Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (12.676-12.700) 
- izcizéti -ím tudi scizéti -ím dov. (ẹ́ í) zelo počasi in v majhnih količinah izteči, odteči: voda je izcizela v pesek; pren. upanje mu je izcizelo ♪
- izcmériti se -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prenehati jokati: si se že izcmeril ♪
- izcuréti -ím tudi scuréti -ím dov. (ẹ́ í) izcurljati: iz soda je izcurelo precej vina ♪
- izčajmati se gl. sčajmati se ♪
- izčebljáti -ám tudi sčebljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala ♪
- izčéditi -im tudi sčéditi -im dov., izčéden in izčéjen tudi sčéden in sčéjen (ẹ́ ẹ̄) redko očistiti, osnažiti: izčediti madeže ♪
- izčeljustáti -ám tudi sčeljustáti -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati: večkrat izčeljusta kako grobo ♪
- izčenčáti -ám in sčenčáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: nikoli ne veš, kdo lahko kaj izčenča; gotovo si mu ti izčenčal, kje smo bili ♪
- izčesáti -čéšem tudi sčesáti sčéšem dov., izčêši izčešíte tudi ščêši ščešíte; izčêsal tudi sčêsal (á ẹ́) 1. s česanjem odstraniti: izčesati prah iz las / izčesati angorskim kuncem dlako // redko urediti, pogladiti z glavnikom; počesati: izčesati lase / izčesati s krtačo 2. tekst. z orodjem ali s strojem odstraniti iz prediva kratka, skodrana vlakna: izčesati predivo, volno izčesán tudi sčesán -a -o: šop izčesanih las; v kito izčesani lasje; izčesana vlakna ♪
- izčések -ska m (ẹ̑) tekst. skupek kratkih, skodranih vlaken, ki se odstranijo pri česanju: laneni, volneni izčeski ♪
- izčesnáti -ám tudi sčesnáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: gotovo je to ona izčesnala; izčesnal je, kar je vedel ♪
- izčíščenje in sčíščenje -a s (ȋ) glagolnik od izčistiti: izčiščenje soda / izčiščenje besedila ♪
- izčíščenost -i ž (ȋ) knjiž. jasnost, izoblikovanost: miselna izčiščenost; izčiščenost pogledov ♪
- izčiščeváti -újem in sčiščeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. povzročati, da postaja kaj bolj jasno, izoblikovano: izčiščevati svoje poglede ♪
- izčŕpanec -nca m (r̄) izčrpan človek: izčrpanci so posedli ob poti / živčni izčrpanci ♪
- izčŕpanje -a s (r̄) glagolnik od izčrpati: popolno izčrpanje zalog / tako delo vodi do telesnega izčrpanja izčrpanosti ♪
- izčrpávanje -a s (ȃ) glagolnik od izčrpavati: izčrpavanje vode / duševno izčrpavanje / izčrpavanje zemlje ♪
- izčŕpek -pka m (ȓ) knjiž., redko izvleček, ekstrakt: izčrpek eteričnega olja ♪
- izčŕpen -pna -o prid., izčŕpnejši (r̄) ki upošteva, zajema kaj v celoti, zlasti vse bistveno: izčrpen odgovor; izčrpna preiskava; izčrpno poročilo izčŕpno prisl.: izčrpno navajati, obravnavati ♪
- izčrpoválen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki izčrpava, slabi: izčrpovalna vojna ♪
- izčvekáti -ám tudi sčvekáti -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: izčvekati skrivnost; on bo gotovo vse izčvekal / nikomur ni tega izčvekala rekla, povedala ♪
- izdajálec -lca [u̯c] m (ȃ) 1. kdor sporoča nasprotniku, sovražniku, kar ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: kaznovati, odkriti izdajalca; ta človek je izdajalec in denunciant / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec 2. nav. ekspr. kdor do kakih vrednot nima odnosa, kakršen je v navadi: izdajalec prijateljstva / izdajalec domovine, naroda 3. zastar. izdajatelj: izdajalec časnika ♪
- izdájanje -a s (ȃ) glagolnik od izdajati: izdajanje rojakov; izdajanje za denar / izdajanje učbenikov / izdajanje bankovcev; izdajanje znamk / izdajanje predpisov, zakonov / izdajanje potrdil ♪
- izdajátelj -a m (ȃ) 1. kdor se ukvarja z izdajanjem knjig: narediti pogodbo z izdajateljem / izdajatelj Cankarjevih spisov 2. fin. kdor daje v obtok, v promet denar, vrednostne papirje ali vrednotnice: izdajatelj menice ♪
- izdajáteljica -e ž (ȃ) ustanova, ki se ukvarja z izdajanjem knjig: izdajateljica revije ♪
12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676 12.701 12.726 12.751 12.776 
