Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (12.426-12.450)


  1.      interníranje  -a s (ȋ) glagolnik od internirati: začelo se je interniranje ♪
  2.      interníranka  -e ž (ȋ) ženska. ki je internirana: sestanek bivših internirank ♪
  3.      internírati  -am dov. in nedov. (ȋ) prisiliti koga k bivanju pod nadzorstvom na določenem mestu, navadno v taborišču: okupatorji so internirali velik del tamkajšnjega prebivalstva; internirati politične nasprotnike; internirali so ga v Italijo odpeljali v internacijo v Italijo interníran -a -o: tri leta je bil interniran v nemškem taborišču ♪
  4.      interníst  -a m (ȋ) zdravnik specialist za interno medicino: zdravil ga je znan internist; posvet kirurgov in internistov ♪
  5.      internístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na interniste: internistični kongres / oddelek za internistično prvo pomoč ♪
  6.      internístka  -e ž (ȋ) zdravnica specialistka za interno medicino ♪
  7.      internódij  -a m (ọ́) bot. del stebla med dvema kolencema; člen, členek ♪
  8.      ínterogativen  in interogatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. vprašalen: interogativni zaimek ♪
  9.      ínterparlamentáren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na več parlamentov: interparlamentarni stiki ♦ polit. Interparlamentarna unija mednarodna organizacija za sodelovanje med parlamenti posameznih držav in za posredovanje v mednarodnih sporih ♪
  10.      interpelácija  -e ž (á) jur. zahteva skupine poslancev, delegatov v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: dati, vložiti interpelacijo; razpravljati o interpelaciji; interpelacija v zvezi z delovanjem javne administracije; pren. člani kolektiva so postavili upravi interpelacijo o delitvi dohodka ♪
  11.      interpelánt  -a m (ā á) jur. kdor interpelira: interpelant se je zadovoljil s pojasnilom ♪
  12.      interpelírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. zahtevati v skupščini, da se obravnava določeno politično vprašanje iz dela vrhovnega izvršilnega organa: pogosto interpelirati / poslanec je interpeliral predsednika zaradi nesprejetega sklepa; pren. uslužbenci podjetja so interpelirali delavski svet o delitvi dohodka ♪
  13.      ínterplanetáren  -rna -o prid. (ȋ-ȃ) medplanetaren, medplaneten: interplanetarni prostor / interplanetarna postaja ♪
  14.      Ínterpol  in ínterpol -a m (ȋ) kratica mednarodna organizacija policije za odkrivanje, raziskovanje in preprečevanje nepolitičnih kaznivih dejanj: članice Interpola / pog. tega tihotapca išče tudi Interpol pripadniki Interpola ♪
  15.      interpolácija  -e ž (á) 1. knjiž. v prvotno besedilo vstavljene besede ali stavki; vstavek, vrinek: izločiti iz rokopisa interpolacije / številne interpolacije v romanu razbijajo strnjenost in preglednost; pren. interpolacija delovne prakse med študij navadno ni uspešna ♦ jur., zgod. namerna sprememba prvotnega zakonskega besedila z dodanim besedilom 2. mat. računanje vrednosti funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearna, parabolična interpolacija ♪
  16.      interpolacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na interpolacijo: interpolacijska raziskovanja / interpolacijski obrazec ♪
  17.      interpolátor  -ja m (ȃ) knjiž. kdor vstavi besede ali stavke v prvotno besedilo: ta del teksta pripisujejo interpolatorju ♪
  18.      interpolíranje  -a s (ȋ) glagolnik od interpolirati: takšno interpoliranje ni umestno / linearno interpoliranje linearna interpolacija ♪
  19.      interpolírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. knjiž. vstaviti besede ali stavke v prvotno besedilo: odstavek so v dramo interpolirali 2. mat. računati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu, če so znane njene vrednosti na koncih intervala: linearno interpolirati funkcijo interpolíran -a -o: interpoliran tekst ♪
  20.      interprét  -a m (ẹ̑) 1. kdor dela, povzroča, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlagalec, tolmač: nekatere pesmi so delale interpretom velike težave; objektiven interpret; naloga interpretov / izviren interpret Puškina 2. kdor umetniško poustvarja a) dramske like, igralec: gledalci so zlasti občudovali interpreta Hamleta / interpreti Cankarjeve dramatike; ta umetnik je eden najboljših interpretov Shakespeara b) glasbeno delo, izvajalec: vokalni interpreti; interpreti zabavne glasbe ♪
  21.      interpretácija  -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa; razlaga, tolmačenje: podati interpretacijo pesmi; nepravilna interpretacija predpisa / estetska, stilna interpretacija literarnega dela / Prešernove pesmi v Kidričevi interpretaciji / publ.: to je napačna interpretacija društvenega delovanja; po taki interpretaciji problema ni pričakovati izboljšanja takem gledanju, pojmovanju 2. umetniško poustvarjanje a) dramskih likov; igra, igranje: občudovati interpretacijo glavne igralke; interpretacija Ofelije / odrska, televizijska interpretacija uprizoritev, izvedba b) glasbenega dela, izvajanje: interpretacija kantate je bila dobra / popevka je v interpretaciji mlade pevke doživela velik uspeh ◊ gled., muz. aktivna interpretacija z uveljavljanjem izvajalčevega ustvarjalnega odnosa do izvajanega dela ♪
  22.      interpretacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na interpretacijo: interpretacijska nejasnost / visoka interpretacijska raven ansambla; velika interpretacijska zmogljivost izvajalcev ♦ muz. interpretacijske označbe izrazi, kratice in znamenja za način izvajanja glasbenih del ♪
  23.      interpretatíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na interpretacijo: interpretativna pomanjkljivost / interpretativna zmogljivost igralcev ♪
  24.      interpretátor  -ja m (ȃ) interpret: interpretator razvoja francoske revolucije / interpretator zabavnih melodij / interpretator radijskih besedil bralec ♪
  25.      interpretátorka  -e ž (ȃ) interpretka: interpretatorka klasične, zabavne glasbe ♪

   12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426 12.451 12.476 12.501 12.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA