Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (12.076-12.100)


  1.      imobilízem  -zma m (ȋ) publ. nedejavnost, nedelavnost, negibnost: v tem trenutku je imobilizem nedopusten / imobilizem filozofije ♪
  2.      ìmorálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž. ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: imoralen človek ♪
  3.      ìmoralízem  -zma m (ȉ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: imoralizem meščanske družbe ♪
  4.      imortéla  -e ž (ẹ̑) vrtn. cvetlica z nevenljivimi cveti, socvetji; suha roža: šopek imortel ♪
  5.      impedánca  -e ž (ȃ) elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu ♪
  6.      ímperativ  -a m (ȋ) 1. knjiž., navadno s prilastkom zahteva, nujnost: izhajati iz družbenega imperativa; film ne ustreza sedanjim ideološkim imperativom; razorožitev postaja imperativ sedanjega časa / spoznati pisateljev notranji imperativ / z oslabljenim pomenom: inteligenca se je podredila revolucionarnim imperativom; publ. tam vlada imperativ boja za oblast // nav. ekspr., v zvezi kategorični imperativ nujna zahteva: povečanje izvoza je za državo kategorični imperativ ♦ filoz. kategorični imperativ po Kantu človekovo svobodno nravno načelo, po katerem se mora brezpogojno ravnati 2. lingv. velelni naklon: stavek v imperativu // glagolska oblika za izražanje tega naklona; velelnik: uporabiti imperativ ♪
  7.      ímperativen  in imperatíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) nanašajoč se na imperativ: spoznati imperativne naloge podjetja; imperativna potreba samoohranitve / njegovo govorjenje je bilo zelo imperativno ukazovalno ♦ lingv. imperativni stavek velelni stavek ímperativno in imperatívno prisl.: še podatke je treba imperativno zahtevati ♪
  8.      ímperativnost  in imperatívnost -i ž (ȋ; ȋ) knjiž. lastnost, značilnost imperativnega: imperativnost samoobrambe / razne oblike imperativnosti ukazovalnosti ♪
  9.      imperátor  -ja m (ȃ) nav. ekspr. vladar (imperija): imperatorji in vojskovodje / fašistični imperator // zgod. naslov za rimske vladarje od cesarja Avgusta naprej ♪
  10.      imperátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imperatorje: imperatorska oblast / imperatorske težnje ♪
  11.      ímperfekt  -a m (ȋ) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega trajajočega ali ponavljajočega se dejanja: aorist in imperfekt ♪
  12.      ímperfektiven  in imperfektíven -vna -o prid. (ȋ; ȋ) lingv. ki izraža trajanje ali ponavljanje dejanja; nedovršen: imperfektivni glagoli ♪
  13.      imperiál  -a m (ȃ) 1. num. ruski zlatnik, kovan od leta 1775 dalje: imperiali in srebrni rublji 2. gastr. svež sir iz neposnetega mleka, sladkega okusa: namazati kruh z imperialom ♪
  14.      imperiálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na imperij: različni imperialni interesi / imperialna politika ♪
  15.      imperialíst  -a m (ȋ) nav. ekspr. kdor uresničuje, širi politiko imperializma: ameriški, nemški imperialisti; pren. kulturni imperialisti ♪
  16.      imperialístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na imperialiste ali imperializem: imperialistični cilji; obramba imperialističnih interesov; imperialistična razdelitev sveta / imperialistična politika / imperialistični stadij kapitalizma / nasprotja med imperialističnimi državami / imperialistične vojne ♪
  17.      imperialízem  -zma m (ȋ) 1. nav. ekspr. težnja po obvladanju tujih ozemelj: nastopiti proti imperializmu; ravnati v duhu imperializma / politični imperializem 2. polit. razvojna stopnja kapitalizma, na kateri je ta usmerjen k novi ekonomski in politični delitvi sveta: ameriški, evropski imperializem; kriza imperializma ♪
  18.      impêrij  -a m (é) zlasti v 19. stoletju velika, monarhično urejena država, navadno s kolonialno posestjo: gospodarsko propadanje imperija / britanski imperij // v starem veku velika država sploh: perzijski, rimski imperij ◊ zgod. imperij pri starih Rimljanih najvišja vojaška in civilna oblast ♪
  19.      impêrijski  -a -o (é) pridevnik od imperij: imperijska moč ♪
  20.      ìmpersonálen  -lna -o prid. (ȉ-ȃ) knjiž., redko brezoseben: impersonalno mnenje / impersonalne izkušnje neosebne ♦ lingv. impersonalna raba brezosebna raba ♪
  21.      impertinénca  -e ž (ẹ́) knjiž. predrznost, nesramnost: njegova impertinenca se ne da opravičiti ♪
  22.      impertinénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. predrzen, nesramen: biti impertinenten; impertinentna ženska / impertinentna laž impertinéntno prisl.: gledal jo je naravnost impertinentno ♪
  23.      impertinéntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. predrznost, nesramnost: ni mogel prikriti svoje impertinentnosti ♪
  24.      impetuóznost  -i ž (ọ̑) knjiž., redko naglost, silovitost: njegova impetuoznost se pogosto bliža nevljudnosti ♪
  25.      implícite  prisl. (ȋ) knjiž. vsebovano, pa ne določno izraženo: avtor eksplicite ali implicite ohranja humanistične ideale / v sodbi je implicite zajeto tudi njegovo stališče vključno ♪

   11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101 12.126 12.151 12.176  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA