Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (11.951-11.975)



  1.      ideográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ideografijo: ideografska študija / ideografska pisava ideografija
  2.      ideográm  -a m () arheol. grafično znamenje, ki navadno v obliki risbe ponazarja pojem kot celoto: pisava, sestavljena iz ideogramov / kitajski ideogrami; pren., ekspr. motiv slepcev postane slikarju ideogram človeškega iskanja
  3.      ideológ  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom predstavnik določene ideologije: ideolog socialne demokracije / ideolog delavskega gibanja / različni politični ideologi // knjiž. idejni utemeljitelj: ideolog kritičnega realizma 19. stoletja
  4.      ideologíja  -e ž () navadno s prilastkom sistem idej, izražen v raznih oblikah družbene zavesti: marksistična ideologija; ideologija buržoazije, kapitalizma; ideologija delavskega razreda / rasna ideologija // tak sistem kot vodilo za politično, družbeno delovanje: ideologija narodne osvoboditve, revolucije; ideologija samoupravljanja / ideologija napredne inteligence
  5.      ideologizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. usklajevati, utemeljevati kaj z določeno ideologijo: ideologizirati svoje interese / malomeščani vse preveč ideologizirajo izrekajo sodbe s stališča določene ideologije ideologizíran -a -o: izraziti misel v ideologizirani obliki
  6.      ideolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ideologijo: ideološka osnova dela; ideološka oznaka / močen ideološki vpliv; ideološka angažiranost; ideološka usmerjenost pouka; ideološko-politična vzgoja / ideološki boj; idejni in ideološki konflikt / ideološki predstavnik smeri; ideološki vodja ideolog ideolóško prisl.: ideološko trdni delavci
  7.      ideolóškost  -i ž (ọ̑) knjiž. lastnost, značilnost ideološkega: ideološkost filma, teksta
  8.      idíličen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na idila 2, 3: idilični kraji; idilična vaška cerkev / bil je priča idiličnemu prizoru / idilično življenje / ekspr. okrog njega je vladal idiličen mir popoln / idilični motivi / iron. ima idilične predstave o ljubezni; idilično opisovanje razmer neresnično, olepšanolit. idilični ep idílično prisl.: idilično lepa pot skozi gozd
  9.      idiokromátičen  -čna -o prid. (á) min. ki ima za snov značilno barvo: idiokromatični kristali
  10.      idiomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na idiom ali idiomatiko: idiomatični izrazi
  11.      idiomórfen  -fna -o prid. (ọ̑) min. ki nastopa v svoji značilni obliki: idiomorfni kristali
  12.      idiosinkrátičen  -čna -o (á) pridevnik od idiosinkrazija: idiosinkratično vnetje
  13.      idiotízem  -zma m () 1. pog., slabš. omejeno, neumno dejanje ali ravnanje: to je popoln idiotizem / poklicni idiotizem 2. med. idiotija
  14.      ígeln  -a -o [gǝl] prid. () nanašajoč se na iglo: igelna konica, ost / igelno uho ♦ strojn. igelni oljnik oljnik, pri katerem se uravnava dotok olja z iglo
  15.      ígelnica  -e [gǝl] ž () tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle: premična, toga igelnica
  16.      íglavec  -vca m () nav. mn. iglasto drevo: gozd, les iglavcev; listavci in iglavci
  17.      iglén  -a -o prid. (ẹ̑) redko igeln: igleno uho
  18.      ígličevje  tudi iglíčevje -a s (; í) 1. iglice, zlasti odpadle: hoditi po igličevju; suho igličevje; igličevje borovcev; vonj po smrekovem igličevju 2. redko iglast(i) gozd: po igličevju je zašumelo
  19.      ígličevka  -e ž () vrtn. prst iz preperelih iglic: igličevka in listovka
  20.      ígličje  tudi iglíčje -a s (; ) 1. iglice, zlasti odpadle: stopati po mehkem igličju; borovo, smrekovo igličje / igličje v krošnjah se suši 2. redko iglast(i) gozd: temno igličje
  21.      iglokóžec  -žca m (ọ̑) nav. mn., zool. zvezdasto somerne morske živali, porasle z bodicami, Echinodermata
  22.      íglovje  in iglóvje -a s (; ọ̑) iglast(i) gozd: v iglovju je šelestelo // redko igličevje, igličje: plast iglovja pod smreko
  23.      ignoríranje  -a s () glagolnik od ignorirati: nesrečen je zaradi njenega ignoriranja / ignoriranje ustavnih določb
  24.      igráčkanje  -a s () glagolnik od igračkati se: otrok se je naveličal igračkanja; prostor za igračkanje / to je igračkanje, ne pa resno delo / takšna naloga je zanj igračkanje / igračkanje z besedami
  25.      igráčkati se  -am se nedov. () ekspr. igrati se: fantek se je igračkal s psom; igračka se kakor otrok / nehaj se že igračkati in začni resno delati / samo igračka se s teboj / v zadregi se je igračkal z jedilnim priborom

   11.826 11.851 11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA