Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.776-11.800)
- hrèšč hréšča m (ȅ ẹ́) knjiž., redko hreščanje: hrešč vej ob nevihti ♪
- hreščálo -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje hreščeč glas ♪
- hreščánje -a s (ȃ) glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic ♪
- hreščáti -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í) 1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami // dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči 2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel hreščé: veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo hreščèč -éča -e: hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati ♪
- hreščàv -áva -o prid. (ȁ á) ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice ♪
- hríbček -čka m (í) manjšalnica od hrib: hiša stoji na hribčku; prijazni, zeleni hribčki ♪
- hríbec 1 -bca m (ȋ) manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec ♪
- hríbec 2 -bca m (ȋ) knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev ♪
- hríbje -a s (ȋ) redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi ♪
- hribolázec -zca m (ȃ) star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec ♪
- hríbovec -vca m (ȋ) 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni ♪
- hribóvje -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje ♪
- hrípanje -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje ♪
- hrípavec tudi hripávec -vca m (í; ȃ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel ♪
- hrípelj -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj ♪
- hripênje -a s (é) glagolnik od hripeti: slišalo se je vpitje in hripenje ♪
- hripéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel ♪
- hŕkanje -a s (r̄) glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož ♪
- hŕkavec -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo ♪
- hŕkelj -klja m (ŕ) izpljunek pri hrkanju: hrkelj tuberkuloznega človeka ♪
- hromatičen ipd. gl. kromatičen ipd. ♪
- hrômec -mca m (ō) ekspr. hrom človek: ob poti so stali hromci z berglami ♪
- hromênje -a s (é) glagolnik od hrometi: hromenje nog ♪
- hrométi -ím nedov. (ẹ́ í) postajati hrom: bolezen se je razvijala in vedno bolj je hromel / roka mu hromi; vlekel je noge za seboj, kakor da mu hromijo; pren., knjiž. misli so mu hromele ♪
- hromílen -lna -o prid. (ȋ) ki hromi: hromilni strupi ♪
11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876