Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (11.776-11.800)



  1.      hrèšč  hréšča m ( ẹ́) knjiž., redko hreščanje: hrešč vej ob nevihti
  2.      hreščálo  -a s (á) električnemu zvoncu podobna priprava, ki daje hreščeč glas
  3.      hreščánje  -a s () glagolnik od hreščati: hreščanje peska pod nogami / hreščanje starega gramofona; hreščanje v radijskem aparatu / hreščanje ptic
  4.      hreščáti  -ím nedov., hrêšči in hréšči; hréščal in hrêščal (á í) 1. dajati kratke, rezke glasove: suhe veje se lomijo in hreščijo; brezoseb. povsod je hreščalo in pokalo / ekspr. vrata so hreščala, ko jih je odpiral zelo škripala / stopali so previdno, da pesek ne bi hreščal pod nogami // dajati nečist, s šumi pomešan glas: harmonika, lajna hrešči; brezoseb. v radiu že spet hrešči 2. oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi: vrane hreščijo / ekspr. igral je na kitaro in zraven hreščal hreščeče, hreščavo pel hreščé: veja se je hrešče odlomila; kolesje stroja se je hrešče ustavilo hreščèč -éča -e: hreščeč glas; hreščeča harmonika; hreščeče stopinje na pesku; prisl.: hreščeče peti, se zasmejati
  5.      hreščàv  -áva -o prid. ( á) ki hrešči: hreščava harmonika / spregovoriti s hreščavim glasom; hreščava pesem / hreščave ptice
  6.      hríbček  -čka m (í) manjšalnica od hrib: hiša stoji na hribčku; prijazni, zeleni hribčki
  7.      hríbec 1 -bca m () manjšalnica od hrib: na obzorju so se dvigali nizki hribci; položen hribec
  8.      hríbec 2 -bca m () knjiž. hribovec: ob nedeljah so hribci prišli v dolino; okorna hoja hribcev
  9.      hríbje  -a s () redko hribovje: zagledal se je v hribje v daljavi
  10.      hribolázec  -zca m () star. planinec, alpinist: izkušen hribolazec
  11.      hríbovec  -vca m () 1. kdor živi v hribih ali je doma s hribov: razlike med hribovci in dolinci; popisoval je trdo življenje hribovcev 2. slabš. neroden, neuglajen človek: bil je pravi hribovec, še pozdravil ni
  12.      hribóvje  -a s (ọ̑) v zaključeno celoto povezani hribi: na tem področju prevladujejo nizka hribovja; golo, gozdnato, kraško hribovje / predalpsko hribovje // več hribov, hribi: dolina je bila skrita med hribovjem; grmelo je, kot bi se podiralo hribovje
  13.      hrípanje  -a s (í) glagolnik od hripati: težko je poslušal njegovo hripanje in kašljanje
  14.      hrípavec  tudi hripávec -vca m (í; ) redko hripav človek: hripavca je le s težavo razumel
  15.      hrípelj  -plja m (í) redko nosni pretin (v spodnjem, hrustančastem delu): prebosti hripelj
  16.      hripênje  -a s (é) glagolnik od hripeti: slišalo se je vpitje in hripenje
  17.      hripéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel
  18.      hŕkanje  -a s () glagolnik od hrkati: s hrkanjem spraviti izmeček iz pljuč; pokašljevanje in hrkanje / hrkanje jerebic / slišalo se je hrkanje spečih mož
  19.      hŕkavec  -vca m (ŕ) kdor hrka: hrkavec je motil predstavo
  20.      hŕkelj  -klja m (ŕ) izpljunek pri hrkanju: hrkelj tuberkuloznega človeka
  21.      hromatičen  ipd. gl. kromatičen ipd.
  22.      hrômec  -mca m (ō) ekspr. hrom človek: ob poti so stali hromci z berglami
  23.      hromênje  -a s (é) glagolnik od hrometi: hromenje nog
  24.      hrométi  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati hrom: bolezen se je razvijala in vedno bolj je hromel / roka mu hromi; vlekel je noge za seboj, kakor da mu hromijo; pren., knjiž. misli so mu hromele
  25.      hromílen  -lna -o prid. () ki hromi: hromilni strupi

   11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851 11.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA