Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (11.751-11.775)



  1.      hrčánje  -a s () glagolnik od hrčati: iz hiše se je slišalo hrčanje spečih / hrčanje konj / hrčanje stružnice
  2.      hŕček  -čka m () zool. poljski glodavec s pisanim, po trebuhu črnim kožuhom, Cricetus cricetus: hrčki si pod zemljo pripravljajo zalogo ◊ bot. pomladanski ali strupeni hrček strupena goba z rjavim, nepravilno nagubanim klobukom, Gyromitra esculenta
  3.      hrécati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala
  4.      hrematístika  -e ž (í) ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo
  5.      hrèn  hréna in hrêna m ( ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata
  6.      hrénast  in hrênast -a -o prid. (ẹ́; é) ekspr., redko piker, oster: ne bodi tako hrenast / hrenast dovtip
  7.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni
  8.      hrénov  in hrênov -a -o prid. (ẹ́; é) nanašajoč se na hren: hrenova korenina / hrenova omaka
  9.      hrénovka  tudi hrênovka -e ž (ẹ́; é) tanjša klobasa z nadevom iz drobno sesekljanega mesa in maščobe: vroče hrenovke; hrenovka z gorčico, s hrenom
  10.      hrépati  -am nedov. (ẹ̄) ekspr., redko hripavo kašljati: delavci so hrepali v prašnem rovu
  11.      hrepenênje  -a s (é) glagolnik od hrepeneti: močno, silno hrepenenje; hrepenenje po domu, prijatelju, slavi / pričakovala ga je s hrepenenjem; bil je mlad in poln hrepenenja
  12.      hrepenênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika
  13.      hrepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti močno željo po čem: ljudje hrepenijo po miru, svobodi; otrok hrepeni po materi; hrepeneti po slavi, sreči; goreče, močno, zelo hrepeneti; ekspr. hrepeneti z vso dušo / vse življenje je hrepenel po tem trenutku / pesn. hrepeneti v daljavo / pren., knjiž. misli hrepenijo k svetlim ciljem hrepenèč -éča -e: hrepeneč po slavi, življenju; hrepeneče srce; prisl.: hrepeneče ga je pričakovala
  14.      hrepéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi hrepèč -éča -e: spregovoril je s hrepečim glasom
  15.      hrèsk  hréska in hrêska m ( ẹ́, é) kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom
  16.      hréskniti  -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja
  17.      hrèst  hrésta m ( ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej
  18.      hrestáč  -a m (á) zool. kot kos velika ptica selivka, ki se oglaša s hreščečim glasom, Crex crex: hrestač se oglaša na travniku
  19.      hrestánje  in hréstanje -a s (; ẹ̄) glagolnik od hrestati: za seboj je zaslišal hrestanje suhljadi
  20.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov.; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki
  21.      hrestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: na ognjišču je hrestela suhljad / brezoseb. pod nogami je hrestelo in pokalo
  22.      hrestljánje  -a s () glagolnik od hrestljati: hrestljanje suhljadi / hrestljanje korakov po pesku
  23.      hrestljáti  -ám nedov.) narahlo hrestati: suha trava hrestlja pod nogami
  24.      hréstniti  -em in hrêstniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati kratek, rezek glas: suha veja hrestne; v temi je nekaj hrestnilo
  25.      hrestomatíja  -e ž () lit. knjiga z izbranimi krajšimi literarnimi sestavki ali odlomki, namenjena zlasti za pouk: latinska hrestomatija

   11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826 11.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA