Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (11.726-11.750)


  1.      hraníteljica 2 -e ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica ♪
  2.      hranítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi ♪
  3.      hranítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje ♪
  4.      hranítven  -a -o prid. (ȋ) jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
  5.      hránjenec  -nca m (á) kdor dobiva hrano: hranjenec se je zahvalil za pomoč ♪
  6.      hránjenje 1 -a s (á) glagolnik od hraniti, spravljati: hranjenje sadja, vina; hranjenje pri nizkih temperaturah / hranjenje denarja / hranjenje redkih rokopisov ♪
  7.      hránjenje 2 -a s (á) glagolnik od hraniti, dajati hrano: hranjenje dojenčka / hranjenje rib v akvariju ♪
  8.      hránjenka  -e ž (á) ženska oblika od hranjenec ♪
  9.      hránjenost  -i ž (á) redko od prehrane odvisno stanje organizma; prehranjenost: ugotoviti slabo hranjenost ♪
  10.      hrápanje  -a s (á) redko hropenje: iz sobe je bilo slišati hrapanje bolnika ♪
  11.      hrástek  -tka m (ā) redko hrastič ♪
  12.      hrastíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od hrastič: za hišo rastejo hrastički ♪
  13.      hrastíčje  -a s (ȋ) mlad hrastov gozd: mlado, redko hrastičje / pod hrastičjem je rasla sočna trava pod mladim hrastovim drevjem ♪
  14.      hrástje  -a s (ā) hrastov gozd: tam je hrastje najbolj gosto; visoko hrastje / samotno je živel v koči med hrastjem hrastovim drevjem ♪
  15.      hrástovje  -a s (á) hrastov gozd: iz hrastovja so izletavale ptice; gosto, visoko hrastovje / živali objedajo hrastovje hrastovo drevje ♪
  16.      hŕbet  -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemu ◊ anat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom ♪
  17.      hrbtánec  -nca m (á) zastar. hrbet: nakladal je tovor konju na hrbtanec ♪
  18.      hŕbten  -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medalje ◊ anat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev hŕbtno prisl.: plavati hrbtno ♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno ♪
  19.      hrbteníca  -e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico ● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanje ◊ anat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem ♪
  20.      hrbteníčen  -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hrbtenico: hrbtenično vretence ♦ anat. hrbtenični kanal kanal, ki poteka skozi vretenca hrbtenice ♪
  21.      hrbtenjáča  -e ž (á) anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu: poškodbe hrbtenjače / podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo ♪
  22.      hrbtenjáčen  -čna -o prid. (ā) nanašajoč se na hrbtenjačo: hrbtenjačni živci / hrbtenjačna tekočina ♪
  23.      hŕbtenski  -a -o [tǝn] prid. (ȓ) s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati ♪
  24.      hrbtíček  -čka m (ȋ) manjšalnica od hrbet: šibki otroški hrbtički so se krivili pod težkimi koši ♪
  25.      hrbtíšče  -a s (í) 1. nav. ekspr. hrbet: upogniti hrbtišče; nositi koš na hrbtišču; gladiti konja po hrbtišču / hrbtišče roke; hrbtišče sekire / hrbtišče stola naslonjalo, naslonilo / gorsko hrbtišče 2. nar. hrbtenica prašiča z nekaj mesa: za koline so skuhali hrbtišče ♪

   11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 11.776 11.801 11.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA