Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.651-11.675) 
- holesterín -a m (ȋ) med. holesterol ♪
- holesteról -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
- hólmec -mca m (ọ̄) manjšalnica od holm: za vasjo se je dvigal holmec; holmci so začeli zeleneti; kopast holmec ♪
- holmóvje -a s (ọ̑) star. gričevje: sonce je zašlo za holmovjem ♪
- holocén -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
- holocénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na holocen: holocenski prod; holocenska naplavina / holocenska doba ♪
- homedráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. počasi, nerodno hoditi: pastir je homedral za ovcami ♪
- homeopát -a m (ȃ) med. kdor zdravi s homeopatijo: homeopati in alopati ♪
- homeopátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatično zdravilo / homeopatična magija ♪
- homeopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije ♪
- homeopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza ♪
- homêričen -čna -o prid. (é) redko homerski: homerična preprostost ♪
- homêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Homerja: radoživost homerskega človeka / homerski jezik, spev / homerska preprostost // knjiž., ekspr. zelo velik, ogromen: opravil je homersko delo / zaslišal se je homerski smeh hrupen, sproščen ♪
- homilét -a m (ẹ̑) strokovnjak za homiletiko ♪
- homilétičen -čna -o (ẹ́) pridevnik od homiletika: homiletične vaje ♪
- homilétika -e ž (ẹ́) rel. nauk o cerkvenem govorništvu: profesor homiletike ♪
- homogén -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
- homogenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
- homogénost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost homogenega: homogenost kovine; homogenost gozdnega sestoja / homogenost ansambla, ekipe / nacionalna homogenost ♪
- homológen -gna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na homologijo; istoroden, istoizvoren: homologen pojav ◊ biol. homologni organi organi istega nastanka in iste zgradbe, a z različnimi funkcijami; geom. homologni stranici stranici, ki imata glede na okolje enako lego; kem. homologna spojina vsaka od spojin homologne vrste; homologna vrsta vrsta podobnih spojin, ki se med seboj razlikujejo samo po tem, da ima vsaka naslednja po eno določeno atomsko skupino več v verigasti molekuli ♪
- homonímen -mna -o (ȋ) pridevnik od homonim: homonimna raba besed ♪
- hómo sápiens hómo sápiensa m (ọ̑-ȃ) antr. človek od zadnje poledenitve dalje ♪
- homoseksuálec -lca m (ȃ) kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola ♪
- homoseksuálen -lna -o prid. (ȃ) spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos ♪
- homoseksuálnost -i ž (ȃ) spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo ♪
11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726 11.751 
