Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.626-11.650)
- hôdec in hódec -dca m (ó; ọ̑) 1. navadno s prilastkom kdor je sposoben hitro, vztrajno hoditi: boljši hodci lahko prehodijo to pot v dveh urah; nisem verjel, da si tak hodec 2. knjiž. kdor hodi: otrok, ki je prej samo kobacal, postane v tej starosti hodec ◊ šport. športnik, ki goji hojo ♪
- hôden -dna -o prid. (ó) 1. namenjen za hojo: nekaj hodnih in voznih poti // po katerem se da hoditi: pot ostane hodna tudi v deževju 2. redko ki rad hodi: hoden konj ♪
- hôden in hóden -dna -o prid. (ó; ọ̄) nanašajoč se na hodnik, platno: hodno platno / hodna rjuha, srajca / hodna preja ♪
- hodévati -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: ob jutrih je hodeval na lov ♪
- hodíšče -a s (í) 1. redko kraj, prostor, kjer se hodi: hodišče okrog postelj; nekoliko dvignjeno hodišče pred hišo 2. star. hodnik: sprehajati se po hodišču; palača s širokim hodiščem ♪
- hodníček -čka m (ȋ) manjšalnica od hodnik, prostor: stal je na ozkem hodničku; hodniček pred stanovanjem ♪
- hodníčen tudi hódničen -čna -o prid. (ȋ; ọ̑) nanašajoč se na hodnik, platno: hodnično platno / hodnična brisača; hodnične hlače / hodnično predivo ♪
- hodníčevka tudi hódničevka -e ž (í; ọ̑) etn. srajca iz hodnega platna: nosi oguljeno hodničevko ♪
- hohnjánje -a s (ȃ) glagolnik od hohnjati: spoznali so ga po značilnem hohnjanju ♪
- hohnjávec -vca m (ȃ) kdor noslja ♪
- hohotánje -a s (ȃ) glagolnik od hohotati se: veselemu hohotanju ni bilo konca ♪
- hohotáti se -ám se in -óčem se nedov. (á ȃ, ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh ♪
- hóhštápler -ja m (ọ̑-ā) pog. domišljav človek, gizdalin: bil je hohštapler velikega formata ♪
- hóhštáplerski -a -o prid. (ọ̑-ā) nanašajoč se na hohštaplerje: hohštaplerski človek / hohštaplersko vedenje ♪
- hójen -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
- hójenje -a s (ọ́) glagolnik od hoditi: hojenje po mestu ga je utrudilo ♪
- hójev -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hoja2: hojev med / hojev gozd, les jelov ♪
- hojévati -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
- hójevec -vca m (ọ́) čeb. hojev med: hojevec ima najvišjo ceno ♪
- hojevína in hójevina -e ž (í; ọ́) jelov les: miza iz hojevine / sliko je krasil venec iz bršljana in hojevine jelovih vej ♪
- hójevje -a s (ọ́) jelov gozd: v hojevju je bilo še sredi dneva temačno / enakomerno valovanje hojevja jelovega drevja // jelove veje: ležišče si je pripravil iz smrečja in hojevja ♪
- hókej -a m (ọ̑) športna igra, pri kateri igralci s palicami spravljajo gumijasto ploščico ali majhno žogo v gol: igrati hokej; prvenstvo v hokeju / hokej na ledu; hokej na travi; neskl. pril.: hokej tekma ♪
- hokejíst -a m (ȋ) športnik, ki goji hokej: hokejisti so trenirali na umetnem ledu ♪
- hókejski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hokej: hokejski klub; hokejsko moštvo / hokejska tekma / hokejska palica ♪
- holándec -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676 11.701 11.726