Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (11.276-11.300)


  1.      herderjánstvo  -a s (ȃ) idejne in umetniške značilnosti Herderjevega ustvarjanja: humanistične vrednote herderjanstva ♪
  2.      hereditáren  -rna -o prid. (ȃ) biol. deden: hereditarna bolezen, obremenjenost / hereditarna osnova hereditárno prisl.: hereditarno obremenjen; hereditarno spremenjena celica ♪
  3.      hereditárnost  -i ž (ȃ) biol. dednost: hereditarnost krvnih skupin / zakon hereditarnosti ♪
  4.      hêres  -a m (ȇ) močno, dišeče špansko vino: kozarec heresa ♪
  5.      herétičen  -čna -o prid. (ẹ́) rel. krivoverski: heretični nauki; heretične knjige / heretična sekta / naslikal je za tisti čas skoraj heretično sliko ♪
  6.      herétičnost  -i ž (ẹ́) rel. krivovernost: heretičnost nauka ♪
  7.      herétik  -a m (ẹ́) rel. krivoverec: cerkev ga je obsodila kot heretika / nekdanji ideolog je postal heretik ♪
  8.      herezíja  -e ž (ȋ) rel. krivoverstvo, kriva vera: javno se odpovedati hereziji; verske zablode in herezije / preganjali so ga zaradi herezije / idejna herezija ♪
  9.      hêrkul  -a m (ȇ) ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules ♪
  10.      hêrkulski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na herkule: herkulski človek; herkulska postava / herkulska moč / herkulsko dejanje ♪
  11.      hêrma  -e ž (ȇ) um. glava ali doprsni kip, ki prehaja spodaj v podstavek: herme grških bogov in znamenitih mož ♪
  12.      hermafrodít  -a m (ȋ) biol. bitje, ki ima moške in ženske spolne organe hkrati; dvospolnik: nekatere ribe so hermafroditi ♪
  13.      hermafroditízem  -zma m (ȋ) biol. obstoj moških in ženskih spolnih organov hkrati pri istem bitju; dvospolnost: hermafroditizem pri človeku ♪
  14.      hermafrodítski  -a -o prid. (ȋ) biol. ki ima moške in ženske spolne organe ali celice hkrati; dvospolen: hermafroditska žival / slabš. narednik je vpil s hermafroditskim glasom zelo tankim, visokim ♪
  15.      hermelíka  -e ž (í) 1. bot. zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti, Sedum maximum: nabirati liste hermelike 2. liker iz te rastline: piti hermeliko ♪
  16.      hermelín  -a m (ȋ) podlasici podobna žival, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa: nastavljati hermelinom pasti // krzno te živali: kraljevski plašč iz hermelina ♪
  17.      hermelínast  -a -o prid. (ȋ) ki je iz hermelinovega krzna: hermelinast plašč; hermelinasto ogrinjalo ♪
  18.      hermelínji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na hermeline: čopič iz hermelinje dlake / hermelinje krzno ♪
  19.      hermelínov  -a -o (ȋ) pridevnik od hermelin: hermelinovo krzno ♪
  20.      hermenévtičen  -čna -o (ẹ́) pridevnik od hermenevtika: hermenevtična razlagalna metoda ♪
  21.      hermenévtika  -e ž (ẹ́) rel. nauk o metodah razlaganja cerkvenih tekstov: predavati hermenevtiko; biblična hermenevtika; hermenevtika in eksegeza ♪
  22.      hermétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki je tako zaprt, da ne prepušča plina ali tekočine, neprodušen: hermetična posoda / hermetična ročna ura; pren. zaprl se je v hermetičen molk ♦ lit. hermetična poezija poezija, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi hermétično prisl., navadno v zvezi z zapreti: hermetično zaprta steklenica; ekspr. vse mejne prehode so hermetično zaprli ♪
  23.      hermétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hermetičnega, neprodušnost: nova tesnila zagotavljajo popolno hermetičnost / hermetičnost moderne lirike ♪
  24.      hermétik  -a m (ẹ́) publ. umetnik, zlasti pesnik, ki si ne prizadeva biti razumljiv širšemu krogu ljudi ♪
  25.      hermetízem  -zma m (ȋ) publ. lastnost, značilnost umetnosti, ki si ne prizadeva biti razumljiva širšemu krogu ljudi: poetski hermetizem; hermetizem umetniškega izraza ♪

   11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 11.326 11.351 11.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA