Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.201-11.225) 
- helenízem -zma m (ȋ) 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini ♪
- helenizírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali helenizíran -a -o: Grki in helenizirani tujci ♪
- helénski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Helene, stare Grke: helenska filozofija, kultura / helenske mestne državice ♪
- helénstvo -a s (ẹ̑) miselnost, kultura starih Grkov: združitev praktičnega rimstva z duhovno bogatim helenstvom ♪
- héler -ja m (ẹ̑) nekdaj avstrijski novec za pol krajcarja; vinar ♪
- hélij -a m (ẹ́) kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni ♪
- hélijev -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na helij: jedra helijevih atomov ♦ elektr. helijeva žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirani helij ♪
- hélikon -a m (ẹ̑) muz. veliko trobilo z nizko ležečim tonskim obsegom: trobiti na helikon; godbeniki z bleščečimi helikoni čez ramena ♪
- helikópter -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja ♪
- helikópterski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na helikopter: helikopterski propeler / uvedli so helikoptersko službo, ki bo nadzorovala promet / helikopterski desant ♪
- heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
- heliocentrízem -zma m (ȋ) astr. nazor, po katerem je Sonce središče vesolja: Kopernikov heliocentrizem ♪
- heliofílen -lna -o prid. (ȋ) bot. ki uspeva na soncu: heliofilne rastline ♪
- heliográf -a m (ȃ) 1. meteor. priprava, ki zapisuje čas sončnega sevanja na določeni točki na zemlji: pomoč heliografa pri ugotavljanju vremenskih razmer 2. geod. zrcalna priprava za dajanje in zapisovanje svetlobnih znamenj na večje razdalje ♪
- heliográm -a m (ȃ) meteor. trak, na katerega heliograf zapisuje čas sončnega sevanja: sneti, zamenjati heliogram ♪
- héliogravúra -e ž (ẹ̑-ȗ) tisk. tehnika globokega tiska s kovinske plošče: tiskati na osnovi heliogravure ♪
- helioskóp tudi helioskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) astr. optična priprava za opazovanje Sonca: opazovati s helioskopom ♪
- heliostát -a m (ȃ) astr. zrcalna priprava, ki usmerja sliko Sonca stalno v isto smer ♪
- héliotéhnika -e ž (ẹ̑-ẹ́) tehnika, ki izkorišča sončno energijo ♪
- hélioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze ♪
- heliotróp -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
- heliotropízem -zma m (ȋ) bot. pojav, da se rastlinski organi obračajo pod vplivom sončne svetlobe ♪
- helmintíaza tudi helmintiáza -e ž (ȋ; ȃ) med., vet. bolezen, ki jo povzročajo gliste, trakulje ali metljaji: helmintiaza prebavil; helmintiaza pri ovci ♪
- helót -a m (ọ̑) 1. pri starih Grkih državni suženj za poljska dela in vojaško službo: špartanski heloti 2. knjiž., ekspr. nesvoboden, podložen človek: ni želel, da bi bilo njegovo ljudstvo čreda helotov ♪
- helótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na helote: helotska sužnost; helotsko življenje / helotska podrejenost ♪
11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 11.251 11.276 11.301 
