Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.126-11.150) 
- hé in hè medm. (ẹ̑; ȅ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: he, vi tam spredaj, počakajte! 2. posnema glas pri smejanju: kako smešno, he / he he he, to je veselje 3. izraža posmeh: pa smo te ujeli, he ♪
- hebáti -ám [hǝb] nedov. (á ȃ) nar. zahodno suvati, drezati: ne hebaj me; živina se heba ♪
- hebraístika -e ž (í) veda o hebrejskem jeziku in književnosti: študirati hebraistiko ♪
- hebraízem -zma m (ȋ) lingv. element hebrejščine v kakem drugem jeziku ♪
- hebréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Hebrejce: hebrejski jezik / hebrejska pisava ♪
- hebréjščina -e ž (ẹ̑) hebrejski jezik: proučevati hebrejščino ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hécati -am nedov. (ẹ̑) nižje pog. za šalo prikazovati kaj neresničnega kot resnično: nikar me ne hecaj / dekle ga samo heca nima z njim resnih namenov hécati se delati, pripovedovati šale; šaliti se: to smo se hecali / saj se ne tepeva, samo hecava se ♪
- hécen -cna -o prid. (ẹ́ ẹ̑) nižje pog. 1. šaljiv: hecen fant 2. smešen: bil je zelo hecen / o tem imajo precej hecno mnenje hécno prisl.: hecno govoriti ♪
- hedóničen -čna -o prid. (ọ́) knjiž. hedonski: hedonična čustva ♪
- hedónik -a m (ọ́) pristaš hedonizma: grški hedoniki / bil je dobrodušen, veseljaški hedonik ♪
- hedoníst -a m (ȋ) pristaš hedonizma: nazori hedonistov / vse življenje je bil hedonist ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hedonízem -zma m (ȋ) filoz. nazor, da je cilj človekovega življenja uživanje: filozofska osnova hedonizma; pristaš hedonizma / vera v življenjsko odgovornost se je umaknila vulgarnemu hedonizmu ♪
- hedónski -a -o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na hedonizem: hedonska čustva; predal se je pravemu hedonskemu uživanju / hedonsko ugodje ♪
- hédžra -e ž (ẹ̑) Mohamedov beg iz Meke v Medino leta 622 kot začetek muslimanskega štetja let: leta 979 po hedžri ♪
- hegeljánec -nca m (ȃ) filoz. pristaš hegeljanstva ♪
- hegeljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hegeljance ali hegeljanstvo: hegeljanski nazori / delu se pozna vpliv hegeljanske filozofije ♪
- hegeljánstvo -a s (ȃ) filoz. Heglova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hegeljanstva ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hegemoníst -a m (ȋ) pristaš hegemonizma: hegemonisti so posegali tudi po nacionalnem zatiranju ♪
- hegemonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hegemoniste ali hegemonizem: hegemonistične težnje / hegemonističen režim; hegemonistična politika ♪
- hegemonízem -zma m (ȋ) težnja po hegemoniji: velikodržavni hegemonizem ♪
- héglovec -vca m (ẹ́) filoz. pristaš heglovstva ♪
11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151 11.176 11.201 11.226 
