Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (11.051-11.075)
- gvánten -tna -o prid. (ȃ) nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš ♪
- gvélf -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin ♪
- gveríla -e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril ♪
- gverílec -lca m (ȋ) kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev ♪
- gverílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gverilce ali gverilo: gverilski oddelki; gverilski vodja / gverilska taktika vojskovanja / gverilska vojna ♪
- gvinéja -e ž (ẹ̑) 1. num. angleški zlatnik z vrednostjo enaindvajsetih šilingov, kovan od 17. do 19. stoletja: ima še nekaj gvinej 2. v angleškem okolju enaindvajset šilingov: zasluži po dve gvineji na dan ♪
- gvíšen -šna -o prid. (í ȋ) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride ♪
- gvózdenje tudi gvozdênje -a s (ọ̄; é) glagolnik od gvozditi: do vrha razpoke je prišel z gvozdenjem ♪
- habanêra -e ž (ȇ) tangu podoben kubanski ljudski ples: zaplesati habanero // skladba za ta ples ♪
- habilitíranec -nca m (ȋ) ped. kdor je habilitiran: habilitiranec je zapustil vzgojni zavod ♪
- habituálen -lna -o prid. (ȃ) med. stalen, ponavljajoč se: habitualna bolezen, poškodba // jur. ki opravlja kaj iz navade: habitualen zločinec ♪
- haciénda -e ž (ẹ̑) v latinskoameriškem okolju veliko posestvo: lastnik haciende / prenočili smo v gostoljubni haciendi ♪
- hahljánje -a s (ȃ) glagolnik od hahljati: zaslišalo se je zadovoljno hahljanje / reči s škodoželjnim hahljanjem ♪
- hahljávec -vca m (ȃ) kdor se (rad) hahlja ♪
- hajdegerjánec -nca m (ȃ) filoz. pristaš hajdegerjanstva ♪
- hajdegerjánstvo -a s (ȃ) filoz. Heideggerjeva filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš hajdegerjanstva ♪
- hajdukovánje -a s (ȃ) glagolnik od hajdukovati: pripovedovati o hajdukovanju ♪
- hájkanje -a s (ȃ) glagolnik od hajkati: hajkanje je bilo brezuspešno ♪
- hájlovec -vca m (ȃ) pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec ♪
- hájmvêrovec -vca m (ȃ-ȇ) pred drugo svetovno vojno član avstrijske nacionalistične organizacije Heimwehr: hajmverovci so ga pretepli do nezavesti ♪
- hákenkrojc -a [kǝn] m (á) pog., slabš. kljukasti križ kot simbol nacizma: z zidov so zbrisali vse hakenkrojce ♪
- halkosfêra -e ž (ȇ) geol., po nekaterih, zlasti starejših teorijah plast zemeljske oble, ki leži pod barisfero ♪
- haloefekt gl. halo2 ♪
- halogén -a m (ẹ̑) kem. element, ki brez kisika tvori s kovinami soli: najbolj razširjena halogena sta fluor in klor ♪
- halogén -a -o prid. (ẹ̑) kem., navadno v zvezi halogeni element element, ki brez kisika tvori s kovinami soli ♪
10.926 10.951 10.976 11.001 11.026 11.051 11.076 11.101 11.126 11.151