Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (10.751-10.775)
- gravêr -ja m (ȇ) kdor vrezuje črke, okraske v trdo snov, navadno v kovino: bil je graver in cizeler; graver kamna, stekla ♪
- gravêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na graverje: graverski poklic; graverska delavnica / graversko dolbilce, kladivo / graverska tehnika ♪
- gravêrstvo -a s (ȇ) graverska obrt: učit se je šel graverstva / dobro zasluži z graverstvom opravljanjem graverskega poklica ♪
- gravíden -dna -o prid. (ȋ) med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene; gravidna žival ♪
- graviméter -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za natančno merjenje težnega pospeška ♪
- gravimetríja -e ž (ȋ) fiz. natančno merjenje težnega pospeška ♪
- gravíranje -a s (ȋ) glagolnik od gravirati: graviranje napisov; graviranje v jeklo ♪
- gravíren -rna -o prid. (ȋ) s katerim se gravira: gravirni pribor, stroj ♪
- grbánec -nca m (á) guba (na koži): lice nabere v grbance; grbanci na vratu ♪
- gŕbati se -am se nedov. (r̄ ȓ) redko grbančiti se: koža se grba / podprl je leseno steno, ki se je že sumljivo grbala grbila, krivila ♪
- gŕbavček -čka m (ŕ) manjšalnica od grbavec: zagledala je bledega grbavčka ♪
- gŕbavec -vca m (ŕ) kdor ima grbo: kot grbavec je bil še bolj občutljiv ♦ zool. (kit) grbavec kit, ki ima na hrbtu nazaj ukrivljeno tolsto plavut, Megaptera novaeangliae ♪
- gŕbček -čka m (ȓ) manjšalnica od grbec: v naročje je vzel komaj triletnega grbčka ♪
- gŕbec -bca m (ȓ) grbavec: grbca noče za moža ♦ zool. labod grbec labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor ♪
- gŕbež -a m (ȓ) ekspr. grbavec: tudi grbež seveda ni pozabil priti ◊ zool. severnoevropska močvirska ptica selivka škrjančeve velikosti, Lymnocryptes minimus ♪
- grboslóven -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na grboslovje; heraldičen: grboslovna študija / grboslovna žival ♪
- grboslóvje -a s (ọ̑) veda o grbih; heraldika ♪
- gŕboven -vna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na grbe: grbovni ščit; bik, grbovna žival Borgijcev ♪
- grčánje -a s (ȃ) glagolnik od grčati: bolniku je iz grla prihajalo grčanje; slabotno grčanje umirajočega / pasje grčanje ♪
- grdênje -a s (é) glagolnik od grditi: ni se zmenil za njegovo grdenje in psovanje ♪
- gŕdež -a m (ȓ) ekspr. malopriden, malovreden človek: ne verjemi staremu grdežu / bomo že kako ugnali malega grdeža nagajivca, poredneža / kot nagovor: ti grdež ti, spet si prišel prepozno; tiho bodi, grdež ♪
- grdílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) star. opravljivec, obrekljivec ♪
- grdítev -tve ž (ȋ) grdenje: pritožil se je zaradi grditve ♪
- grdôbec -bca m (ó) redko grdoba, grdež ♪
- grdôbež -a m (ȏ) ekspr., redko malopriden, malovreden človek: malopridneži in grdobeži ♪
10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851