Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

E (10.676-10.700)



  1.      grabljánje  -a s () glagolnik od grabljati: hitela je z grabljanjem listja / grabljanje prsti
  2.      gráblje  -belj ž mn.) 1. orodje z lesenimi ali železnimi zobmi za grabljenje: pripraviti grablje in kose; lesene, železne grablje; senene grablje; čeljusti grabelj ∙ letos je bilo treba sušiti seno na grabljah zelo pogosto ga obračati; grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa neagr. vprežne grablje stroj za grabljenje, ki ga vleče živina 2. pregrada v reki, potoku za zadrževanje naplavin: na grabljah je bilo polno listja in vej
  3.      grábljenje  -a s (á) glagolnik od grabiti: grabljenje listja / očitali so mu grabljenje denarja
  4.      grábljevec  -vca m (á) grabljač: pri košnji je bil za grabljevca
  5.      grábljevka  -e ž (á) grabljica: grabljevke so razstiljale kopice
  6.      grábljice  -ljic ž mn.) manjšalnica od grablje: s seboj je vzela motiko in železne grabljice / grabljice v vodi so zadrževale listje in veje
  7.      grábljišče  in grabljíšče -a s (á; í) držaj pri grabljah: nasaditi čeljusti na grabljišče; držati za grabljišče ◊ bot. poljsko grabljišče travniška rastlina z vijoličastimi cveti v glavicah, Knautia arvensis
  8.      grabljívec  -vca m () 1. star. grabežljivec, grabež: vsi so se bali starega grabljivca 2. roparska žival: ptiči grabljivci
  9.      gracílen  -lna -o prid. () knjiž. vitek, nežen: ima zelo gracilno postavo / gracilni tip človeka // skladen, lahkoten: gracilne kretnje plesalk ♦ kor. gracilna plesalka plesalka s čutom za gracijo
  10.      graciózen  -zna -o prid. (ọ̑) skladen, lahkoten, zlasti v gibih, v drži: tamkajšnje žene imajo zelo graciozno hojo; stol mu je ponudila z graciozno kretnjo / lepo in graciozno vedenje / graciozna žena ljubka, mila graciózno prisl.: plesala je zelo graciozno; graciozno mu je podala roko; graciozno narejen poklon
  11.      gradášanje  -a s () glagolnik od gradašati: gradašanje volne
  12.      gradáše  -dáš ž mn.) obrt. priprava za česanje volne
  13.      grádben  -a -o prid. () nanašajoč se na gradnjo ali gradbeništvo: a) gradbeni stroški so se povečali; gradbena sezona; začeli so že z gradbenimi deli / gradbeni načrti so narejeni / preskrbeti je treba še gradbeni les, material / gradbena operativa; gradbeno podjetje / gradbeni inženir, tehnik / imeti srednjo gradbeno šolo / gradbeni okoliš okoliš, ki je določen za gradnjo; gradbeno dovoljenje dovoljenje, s katerim se dovoljuje gradnja določenega objekta b) gradbeni dok; gradbeni objekti, stroji c) gradbeni elementi skladbe; sam.: pog. vpisal se je na gradbeno na gradbeno fakulteto; na srednjo gradbeno šolo
  14.      grádbenik  -a m () 1. strokovnjak za izvedbo gradbenih del: gradbenik nadzira zidavo stolpnice; načrt za most je delo dobrega gradbenika // ročni gradbeniški delavec; gradbinec: nekateri gradbeniki živijo v težkih razmerah 2. pog. slušatelj gradbene fakultete ali dijak srednje gradbene šole: sestanek gradbenikov
  15.      grádbeniški  -a -o prid. () nanašajoč se na gradbenike ali gradbeništvo: gradbeniški delavci / njegovo gradbeniško delovanje / rudarski in gradbeniški eksplozivi
  16.      grádbeništvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z gradnjo, zidanjem: v kmetijstvu in gradbeništvu so dosegli lepe uspehe / v tehniki gradbeništva so precej pred nami // veda o gradnji, zidanju: študirati gradbeništvo; fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo
  17.      gradbínec  -nca m () ročni gradbeniški delavec: gradbinci so že postavili temelje novi stolpnici; poglabljati delavsko zavest pri gradbincih / sindikalna podružnica gradbincev vseh zaposlenih v kakem gradbenem podjetju // nav. mn., žarg. gradbeno podjetje: spor med gradbinci in investitorji
  18.      gradbíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se gradi: gradbišče je bilo obdano z visokim plotom; delati na gradbišču; veliko gradbišče; gradbišče nove hidrocentrale
  19.      grádec  -dca m (á) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov
  20.      grádel  -dla tudi grádelj -dlja m (á) močna lanena ali bombažna tkanina za žimnice, delovne obleke: deset metrov boljšega gradla; damastni gradel / linški gradel za moško perilo
  21.      gradéla  -e ž (ẹ̑) rebrasta priprava za pečenje na žaru: ribe, pečene na gradeli
  22.      gráden  -dna m (á) bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, Quercus petraea
  23.      gradíček  -čka m () manjšalnica od gradič: gradiček sredi parka
  24.      gradiènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) mat. sprememba količine na enoto razdalje: ugotoviti gradient; temperaturni gradient; gradient hitrosti
  25.      gradílen  -lna -o prid. () potreben za graditev: gradilni nagon čebel / gradilne snovi

   10.551 10.576 10.601 10.626 10.651 10.676 10.701 10.726 10.751 10.776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA