Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
E (10.426-10.450)
- godíšče -a s (í) agr. prostor, kjer se godi lan: dati laneno slamo na godišče ♪
- godítev -tve ž (ȋ) godenje: goditev vina ♪
- godíti se -ím se nedov. (ȋ í) 1. nav. 3. os. večkrat se zgoditi; dogajati se: čudeži se ne godijo; take stvari se bodo vedno godile / po vojni so se tu in tam še godili majhni spopadi // izraža obstoj, potek v prostoru in času: kaj se tu godi? razločno sem vse videl, kar se je godilo na dvorišču / povest se godi v šestnajstem stoletju / ne vem, kaj se godi z njo 2. s smiselnim osebkom v dajalniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: dobro, slabo se mu godi; kako se vam godi; tako se ni godilo samo meni, ampak tudi mojemu prijatelju; godi se mu kot vrabcu v prosu, kot v nebesih / ekspr. tebi se pa godi nimaš ne gmotnih ne drugih težav ● godi se mi krivica dela; star. po vrtovih se je godila škoda je nastajala ♪
- godnênje -a s (é) glagolnik od godneti: hitro godnenje lanu ♪
- godnéti -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati goden: lan hitro godni; prst je pustil še nekaj časa godneti ♪
- godníti se -ím se nedov. (ȋ í) redko postajati goden: grozdje se že godni ♪
- godovánje -a s (ȃ) glagolnik od godovati: biti povabljen na godovanje / štel je dneve do svojega godovanja ♪
- godóven -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na god: godovna gostija; godovno voščilo / godovni dan ♪
- godrnjánje -a s (ȃ) glagolnik od godrnjati: brez godrnjanja jo je ubogal / odgovoril mu je z nerazumljivim godrnjanjem ♪
- godrnjávec -vca m (ȃ) kdor (rad) godrnja: bil je pravi sitnež in godrnjavec ♪
- goeléta -e ž (ẹ̑) navt. jadrnica z več jambori in vzdolžnimi jadri: v pristanišču je bilo več goelet ♪
- goethejevski -a -o [géte-] prid. (ẹ̑) tak kot pri Goetheju: goethejevski stil / goethejevska tradicija ♪
- gofre tudi gaufré -ja [gofré] m (ẹ̑) tekst. tkanina z vtisnjenimi drobnimi vzorci ♪
- gofríranje -a s (ȋ) glagolnik od gofrirati: gofriranje tkanine ♪
- gógoljevski -a -o prid. (ọ̄) tak kot pri Gogolju: humoreska gogoljevskega tipa ♪
- gogotánje -a s (ȃ) glagolnik od gogotati: gogotanje gosi ♪
- gojênčev -a -o (é) svojilni pridevnik od gojenec: gojenčeva dolžnost je, da se drži hišnega reda ♪
- gojênec -nca m (é) človek, navadno mlajši, ki se vzgaja v kakem zavodu: discipliniran gojenec; gojenec vojaške akademije / v domu je sto gojencev / gojenci doma za slepe // star. učenec: nekaj časa je bil njegov gojenec ♪
- gojênje -a s (é) glagolnik od gojiti: plantažno gojenje drevesnih vrst; gojenje bombaža, gozda; gojenje rib v akvariju / gojenje glasbe / gojenje dobrih odnosov v družbi ♪
- gojênka -e ž (é) ženska oblika od gojenec: gojenka glasbene šole / samostanska gojenka / guvernanta s svojima gojenkama ♪
- gojílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) gojitelj: gojilci semenskih rastlin / gojilec kulturne tradicije ♪
- gojíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj goji: breskovo gojišče; zaprto umetno gojišče; gojišče fazanov, ostrig ♦ biol. gojišče bakterij ♪
- gojítelj -a m (ȋ) kdor kaj goji: gojitelj limoninih nasadov; gojitelj čebel / bil je plodovit pisatelj in gojitelj naturalizma; gojitelj umetnosti // zastar. vzgojitelj, učitelj: zanemarjal je nasvete staršev in gojiteljev ♪
- gojítev -tve ž (ȋ) glagolnik od gojiti: umetna gojitev rib; gojitev in vzdrževanje gozda; gojitev čebel / gojitev glasbene umetnosti, telesnih vaj / gojitev narodne enotnosti ♪
- gojítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na gojitev: gojitveni načrt; z ustreznimi gojitvenimi ukrepi razširiti zmogljivost lovišč; gozdna gojitvena dela / gojitveni akvarij, potok; gojitveno lovišče ♦ lov. gojitveni odstrel odstrel divjadi, ki ni za pleme ♪
10.301 10.326 10.351 10.376 10.401 10.426 10.451 10.476 10.501 10.526